Še preden se je v javnosti zasidrala ideja o jogi kot o poti do lepega telesa, je ta veljala za mistično znanost. Tega naziva si ni prislužila zaradi nenavadnih telesnih položajev, v katere se sicer lahko zvije tudi marsikateri gimnastičar, temveč zaradi posebnih moči, ki naj bi jih jogiji imeli. Podobe mož, ki lebdijo v zraku ali nepoškodovano sedijo v ognju, velikokrat navajamo kot prve asociacije, ki smo jih v življenju povezovali z jogo.
Tako imenovane siddhije oziroma nadnaravne psihične moči opisujejo že starodavna temeljna besedila joge, kot so Patandžalijeve joga sutre, Hatha Pradipika, Gherand Samhita, Mahabharata in Ramajana. V nekaterih izmed njih so celo natančna navodila za prakso, ki bi nam pomagala razviti te moči. V današnjem času so najpomembnejši zapisi o siddhijih nastali pod peresom Parahamse Joganande, enega izmed pionirjev, ki so jogo prinesli na zahod. V svoji knjigi Avtobiografija jogija opisuje veliko gurujev in drugih svetih mož, ki so imeli te posebne moči. Pisanje o siddhijih je v času, ko se mistika enači s pravljico, nehvaležno delo, vendar pa v prid njihove resničnosti govori dejstvo, da so zapisani v istih knjigah kot asane in pranajame, katerih pozitivni učinki na človeka so že znanstveno dokazani.
Vendar pa kljub temu, da opisujejo siddhije in napotke, kako do njih, vsa besedila opozarjajo, da so psihične moči pravzaprav nič drugega kot ovira na poti duhovnega aspiranta. Siddhiji naj bi bili stranski produkt jogijske prakse, ne pa njen namen, in še takrat so nevarni, saj lahko jogija tako prevzamejo, da pozabi na svoje prvotno poslanstvo – doseči razsvetljenje in se združiti z Bogom. Kadar jogi začne zlorabljati svoje posebne sposobnosti, to vodi do neizogibnega osebnega propada.
Hatha joga podaja opis osmih siddhijev:
- Anima je sposobnost postati tako majhen kot atom.
- Laghima je sposobnost postati breztežen (levitacija).
- Mahima je sposobnost postati velik kot vesolje.
- Garima je sposobnost postati zelo zelo težak.
- Prapti je sposobnost v trenutku priti na katerikoli konec vesolja.
- Prakamja je sposobnost uresničiti katerokoli željo.
- Vašitva je sposobnost nadzirati/manipulirati katerikoli predmet ali osebo.
- Ištatva je biti kot Bog, ustvariti ali uničiti, kar se ti poželi, ultimativna moč.
Dandanes imajo siddhije za nadnaravne moči, želja po supermočeh pa ni nič manj aktualna kot nekdaj. V besedilih omenjene sidhhije so zgolj aplicirali na sodobni čas in njemu relevantne potrebe. Lepo oblikovano zdravo telo je zamenjalo željo po levitaciji, sposobnosti manipulacije pa so se prenesle na uspešnost v poslovnem svetu. Velikokrat se joga tudi trži na ta način in obljublja lepoto in finančni uspeh, ki so posledica prakse. S tem pa se močno odmaknemo od samega bistva in zapademo v isto past, v katero so se zatikali ‘leteči’ jogiji. Res je, da sta lepota in uspeh posledica prakticiranja joge, vendar naj prideta spontano in kot stranski produkt, ne pa kot končni cilj. Že sama fasciniranost nad postranskimi učinki joge je zavajajoča, če pa jogo že v samem začetku uporabljamo le kot orodje za razvoj in potrjevanje lastnega ega, je pot navzgor nemogoča. Za zahodnjaško miselnost sicer težko sprejemljiva ideja, vendar je prav nenavezanost na rezultate tista, ki omogoča pravi razvoj. Lebdenje, lepota in denar ti lahko prinesejo srečo šele takrat, ko ti je zanje pravzaprav popolnoma vseeno.
Če povzamem na kratko: od joge se ne bi smeli učiti, kako priti do teh stvari, temveč kako biti srečen ne glede na to, ali jih imaš ali ne.
Zana Fabjan Blažič