Naše telo se ves čas izraža: v drži, načinu hoje, gestikulaciji in grimasah lahko razberemo psihofizično stanje posameznika. V načinu hoje lahko opazimo potrtost, žalost ali veselje, samozavest. Gibanje na določen način vpliva na čustva in misli, tako tudi telo bolj ali manj eksplicitno odraža naša psihična stanja. Zardevamo, takrat ko si najmanj želimo, pačimo obraz, mišice se krčijo mimo naše volje, trzamo, izvajamo nenadzorovane gibe itd. Z dihom izražamo strah, vznemirjenost ali umirjenost. Psihična stanja lahko resno ogrozijo naše zdravje, telesna nelagodnost odseva v glavobolu, slabosti itd. Sodobna medicina je že pred časom prepoznala to povezavo v tako imenovanih psihosomatskih boleznih.
“Sthira, sukham asanam”
Asana je stabilen in udoben položaj.
Patanjali , Izreki o jogi, II/46
V hatha jogi so asane ena osnovnih tehnik telesnega gibanja. Asane so kot zemljevidi oziroma arhetipi izkustva, skozi katere potujemo s svojo življenjsko energijo. Vedno učinkujejo tako na fizični kot psihični ravni. Obe ravni povezuje dih.
Asane dajejo telesu gibkost in predvsem pravilno držo, ki omogoča optimalno energetsko pretočnost. Usmerjene so v živčni sistem, predvsem v hrbtenico, ki je po jogijski anatomiji osnovna energetska os našega bivanja. Zdrava, gibka hrbtenica v zravnani drži omogoča nemoteno pretočnost energije po šušumni, osnovnem energetskem kanalu, ki teče po hrbtenici in na katerem leži tudi sedem energetskih vrtincev, čaker. Zravnana drža omogoča tudi pravilno dihanje, ker se samo v zravnani drži trebušna prepona lahko nemoteno premika navzdol in navzgor.
Začetnik v hatha jogi se mora najprej naučiti, kako pravilno stati, sedeti in ležati.
Zato se jogijska praksa tudi bistveno razlikuje od vseh drugih »telovadb«, saj zahteva poleg natančnega, ravilnega izvajanja asan tudi pozornost, usmerjenost uma v to, kar počnemo. V asani »SMO«, kot
pove že sanskrtsko ime as = biti, TUKAJ IN ZDAJ.
Asana je položaj, ki nas pripelje k našemu bistvu.
Asan je nešteto, nekateri viri navajajo številko 70.–80.000. Poimenovali so jih po živalih, rastlinah, mineralih in božanstvih. Bilo naj bi jih toliko, kolikor je oblik življenja na zemlji. Indijski učitelj joge Krišnamačarja jih je istematiziral v več skupin, danes jih v praksi sistematiziramo običajno v predklone, zaklone, inverzne položaje, zasuke, sedeče in sprostitvene asane. Mnoge imajo lastnosti dveh ali več skupin, zato je sistematiziranje le okvirno.
Večina asan vsebuje hatha princip, ki pomeni princip moči. Premagujemo fizične in psihične ovire, za to pa potrebujemo močno voljo, odločnost, disciplino. Na subtilnejši ravni pa je ha-tha princip simbolno sonce in luna, ženski in moški princip, ki ju s svojo disciplino uravnovešamo. Skozi asane se združujeta elementarna principa
narave v uravnoteženo, harmonično celoto, ki jo z redno jogijsko prakso zaznamo in občutimo. Vsaka asana vsebuje ta dva principa. Zelo pomembno je, da asane izvajamo primerno svojim telesnim sposobnostim in
pravilno, kar pomeni postopnost učenja in pomoč izkušenega učitelja. Nikoli ne izvajamo asan prek svojih zmožnosti, ampak le do praga bolečine. Asana naj bo stabilna in hkrati selektivno sproščena. Dihanje je sproščeno, enakomerno, pozornost je usmerjena navznoter; opazujemo sporočila telesa, umirimo um in zadržujemo položaj toliko časa, dokler čutimo asano v vseh navedenih lastnostih. S prakso zadrževanje asan
podaljšujemo. Skozi asane se nam razkrivajo naši ustaljeni psihofizični vzorci, ki jih običajno doživimo kot omejitve. V jogi ni tekmovalnosti, vsak je v svoji asani, ki trenutno ustreza njegovemu psihofizičnemu stanju. Učitelji joge pogosto svetujemo, da je tista asana, ki nam je najmanj všeč, pravzaprav naša asana.
Z rednim in discipliniranim izvajanjem asan se prožnost telesa izredno poveča. Asane so v različnih težavnostnih stopnjah primerne za vsakogar, saj jih lahko prilagodimo oziroma izvedemo s pomočjo različnih pripomočkov. Mnoge učinkujejo terapevtsko in lahko odpravijo težave, ki nas pestijo dolgo časa in so morda videti nerešljive,
odpravi pa jih lahko že pravilna drža telesa. Hkrati pa se poveča tudi naša prožnost duha: opazimo lahko spremembe v svojem dojemanju sveta, samozavesti, odprtosti, sposobnosti, da ocenimo položaj in ugotovimo, kaj je bistvo in kaj nepomembna navlaka. Trdno stojimo na tleh, z odprtim srcem in notranjo radostjo, ki ne potrebuje zunanjih dražljajev. Takrat smo prestopili prvo, pomembno stopnico na poti joge.
»Bistvo izvajanja asane ni nujno v popolni izvedbi. Bistvo asane je v popolnem zavedanju.«
Blaž Bertoncelj: JOGA Transformacija telesa in uma
Barbara Habič Pregl