KOLENO IN PROPRIOCEPCIJA – 1. del

Sebastjan Simler, osebni trener

Sebastjan Simler, osebni trener
gsm: 040 461 261
e-mail: seba@migajzmano.si
www.migajzmano.si


Koleno je eno izmed najbolj zapletenih sklepov v našem telesu ter tudi eno izmed poškodbam bolj izpostavljenih tako v našem vsakdanjiku kot pri športnih dejavnostih rekreativcev in aktivnih športnikov.

Na povzročitev ali RAZVOJ poškodbe vpliva mnogo dejavnikov, na katere je treba gledati s širšega, kompleksnejšega vidika. Dejavnike delimo na notranje (starost, spol, telesna pripravljenost, kakršnekoli anatomske posebnosti, razvita spretnost …) ter zunanje (vloga športnega udejstvovanja – sodnik, igralec – pravila igre, vrsta igralne površine, uporabljena oprema …). Velikokrat lahko poškodbe kolena izhajajo iz dolgotrajnejših nepravilnih obremenitev sklepa, ki so posledica nadpovprečno razvite mišične asimetrije (razmerja moči sprednjih in zadnjih stegenskih mišic), poškodovanega gležnja ali kolka (poškodovano nogo se bojimo obremenjevati, zato koleno zdrave noge prenaša večja bremena) ali celo poškodovane hrbtenice (nepravilna drža, skolioza). Na vse te dejavnike lahko zavestno vplivamo in tako v veliki meri izključimo ali vsaj bistveno zmanjšamo možnosti poškodbe. Najprej prilagodimo aktivnost svoji starosti, fizični pripravljenosti in razvitosti telesa. Za nekoga, ki se ni ukvarjal s športom vrsto let in želi teči, je prav, da se začne najprej ukvarjati z aktivno hojo, nato pa postopoma napreduje tako v dinamiki kot intenzivnosti ter trajanju same aktivnosti. Če se takšna oseba takoj začne ukvarjati s tekom, obstaja velika možnost poškodb (ne samo kolenskega sklepa) zaradi nerazvite moči, vzdržljivosti, koordinacije, motorike in same tehnike teka.

Posebna veja vadbe, ki se ukvarja s sklepi okončin po poškodbi ali operativnih posegih, se imenuje propriocepcija. Propriocepcija je v ožjem pomenu opredeljena kot sposobnost organizma za zavestno in podzavestno prepoznavanje položajev delov lastnega telesa v prostoru (Enoka, 1994, str. 183).

 

Joga

Razvoj moči pred operacijo in po njej

Uspešna rehabilitacija po operaciji kolena se pravzaprav začne že pred samo operacijo. Razvoj moči v mišicah kolenskega sklepa v tem obdobju pozneje služi boljši regeneraciji vezivnega tkiva in hitrejšemu ponovnemu pridobivanju moči v mišicah. Vaje za moč prilagajamo tipu poškodbe; izbiramo dinamične izolacijske vaje, ki neposredno ne obremenjujejo sklepa, temveč stimulirajo le delovanje stegenskih mišice (npr. izteg in upogib kolena). Pri tem je ključna pravilna izvedba vaj, zato priporočam, da imate ob sebi strokovnjaka, ki vam bo pri tem pomagal.

Če opazimo, da je sklep v slabem stanju že pred operacijo, lahko hkrati izvajamo tudi vaje za propriocepcijo, ki jih bom opisal v nadaljevanju.

Po operaciji je naš cilj čim prej vzpostaviti naravno pravilno stanje sklepa, da bi tako zmanjšali vpliv na ostale dele telesa kot tudi na posameznikovo udejstvovanje pri športnih aktivnostih. Gibčnost v kolenu je omejena, zmanjšana je moč v mišicah kolenskega sklepa, poleg tega pa moramo ponovno vzpostaviti normalen vzorec hoje. Takoj po operaciji izvajamo aktivne vaje za gibljivost v razbremenjenem položaju. Z vadbo za krepitev obsklepnih mišic in vezi pa lahko začnemo po opravljeni fizioterapiji (običajno štiri tedne po operaciji) in stopnjujemo zahtevnost vaj od najenostavnejših do težjih, da s prezgodnjo preveliko oz. neprimerno obremenitvijo ne bi povzročili dodatnih poškodb in tako ovirali rehabilitacije.

Operacija najbolj prizadene štiriglavo stegensko mišico (kvadriceps). Prvih šest tednov te mišice krepimo s statično držo, tj. izometrično kontrakcijo, v vseh možnih položajih oz. kotih sklepa. Okrepiti moramo tudi preostale mišice kolenskega sklepa (zadnje stegenske lože ter goleni). Hkrati s tem krepimo tudi kolenske vezi.

Ko zmoremo v izometrični kontrakciji zadržati določeno breme oz. čas držanja, lahko preidemo na dinamične proprioceptivne vaje, s katerimi utrjujemo sprednje, stranske in zadnje vezi kolenskega sklepa. Pri tem uporabimo gibanje s stransko obremenitvijo sklepa, npr. izteg kolena, pri kateri elastika vleče gleženj vstran.

Sledijo vaje na žogi. Z obema nogama na veliki žogi izvedemo most tako, da dvignemo boke v izteg trupa in zadržimo minimalno 10 sekund. Izvedemo več ponovitev, pri čemer se osredotočimo na pravilno izvedbo in ne dovolimo, da se poškodovani sklep pretirano zanaša na zdravega. Ko nam vaja ne pomeni več težav, jo prilagodimo tako, da povečamo hitrost izvedbe (dinamičen dvig in spust), veliko žogo zamenjamo za majhno ali pa začnemo statično držo na veliki žogi izvajati enonožno. Prav tako nam lahko pomaga trener, ki nas s premikanjem žoge skuša spraviti iz ravnotežja in tako proizvaja dodatne dražljaje.

Sebastjan Simler

 

 

Sorodni članki na to temo:

Poškodba meniskusa (1.del)
Rehabilitacija po poškodbi meniskusa (2.del)
Rehabilitacija po poškodbi meniskusa (3.del)

Koleno in propriocepcija (1.del)
Koleno in propriocepcija (2.del)