Joga portal - joga, meditacija in zdrav način življenja.

Aštanga joga (angl. Ashtanga yoga ali Ashtanga vinyasa yoga; v nadaljevanju AJ) je postala zelo priljubljena v 90. letih prejšnjega stoletja. Bila je prva vadba hatha joge (tj. joge, ki na poti do višjih tehnik duhovnega razvoja uporablja posebne telesne položaje in dihalne vaje), pri kateri se je vadeči med vadbo ne le sprostil in umiril, temveč tudi prepotil. Sčasoma so iz nje zrasli številne druge vrste joge, ki jih danes poznamo pod imeni vinjasa, power, flow joga itd. O razlogu za njihov nastanek lahko samo ugibamo: ali je bil pri delu ego, ki hoče vedno izumiti kaj novega, naravna evolucija ali iskanje nečesa vedno boljšega ... Karkoli že je razlog, številni, ki jih je AJ, kot jo je učil Sri Krishna Pattabhi Jois, sprva navdušila, so se sčasoma od nje odvrnili, kot da njen preizkušeni sistem zanje ne bi več deloval. Pa je res kriv sistem ali je morda kriv način, na katerega je ta sistem pogosto predstavljen? Odgovore smo poskušali poiskati v pogovoru z avtoriziranim učiteljem AJ, ki se je nekoč tudi sam spopadal z dvomi o sistemu, vendar ga ni zapustil, ko so se stvari po večletnem študiju in ob pomoči pravih učiteljev končno postavile na pravo mesto.

Umetniški direktor Drame SNG Maribor in duhovni učitelj reikija, regresoterapije, meditacije

Po tonskem zapisu prevedel: Jurij Pivka

Vdih, roki gor, izdih, predklon…
Vdih, iztegnemo trup, poskok v skleco…
Vadba aštanga joge z Davidom Swensonom je kot vožnja s hitrim avtomobilom, polna adrenalina. Pogosto sta telo in duh na mejah svoje zmogljivosti, a ne skočita preko nje. Aštanga joga je stil hatha joge, kjer se zaporedje asan niza po vedno istem zaporedju v povezavi z ujaji dihom, aktivacijo energetskih ventilov (bande), pogledom, usmerjenim v eno točko in usmerjeno pozornostjo. Praksa aštanga joge je dinamična in fizično zahtevna.

Navdih in spodbuda

Na naše veliko veselje je letos Krishna Das spet obiskal staro celino. Velik del njegovega gostovanja v Evropi je pomenila turneja po Balkanu. Med drugim je obiskal Zagreb, Split in Beograd. Z njim smo septembra 2009 peli in se pogovarjali v Zagrebu.

» Ko kuham, se ne pogovarjam, saj mi sicer pade koncentracija. Zanimivo je to, da ko kuham, ne meditiram na neko duhovno prakso, ampak se povsem osredotočim na delo, ki ga opravljam.
V bistvu sta v tistem trenutku meditacija in duhovnost to, kako dati ravno prav začimb, kako dobro olupiti korenček, narezati cvetačo ...«

inštruktor Joge v vsakdanjem življenju in mojster karateja

      Kako in kdaj je joga prišla v vaše življenje? Obstaja kakšen poseben vzrok?

Moj trener karateja, Vlado Paradižnik, mi je leta 1988 pripovedoval o zanimivem predavanju o jogi v Zagrebu. Rekel je, da je to tisto, kar je iskal. Tudi sam sem nestrpno čakal trenutek, ko smo skupaj odšli na seminar, ki je takrat, konec leta 1988, potekal v Tuheljskih toplicah. Tam se je tudi začela moja pot joge.

Karate sem začel trenirati leta 1981. Takrat sem našel izvor svoje sreče, ki ga je joga leta 1988 samo še poglobila, tako da danes ne vidim razlike med jogo in karatejem. Tako joga kot karate imata načela, ki jih lahko prenesemo na vse stvari v vsakdanjem življenju. Moje življenje je povsem vsakdanje. Imam ženo, dva sinova in službo. Sprašujete, ali mogoče obstaja kakšen poseben vzrok – ja, obstaja zakon karme.

Leta 1990 sem ustanovil Društvo Joga v vsakdanjem življenju Domžale. Doslej se je v naše društvo vpisalo kar lepo število članov. Joga je bila na začetku za večino ljudi bolj modna muha, ki jo je treba poskusiti, tako da si na tekočem. Lahko pa rečem, da v zadnjem času k nam prihajajo ljudje, ki jih joga zanima kot način vadbe, v katerem vidijo še kaj več kot modno muho. Naše društvo poskuša ponuditi jogo v njenem izvirnem pomenu.

Trenutno redna vadba joge, poleg Domžal, poteka še v Kamniku, Radomljah, Dragomlju, Moravčah in Dolskem. Imamo tudi dopoldansko vadbo, v poletnem času vadbo v parkih, pripravljamo različna srečanja in predavanja, izlete v naravo za člane društva, organiziramo udeležbo na mednarodnih in domačih seminarjih, potovanje v Indijo …

Z jogijsko prakso ste začeli pred več kot 30 leti. Sami... Kakšno vlogo je imela joga takrat in kje vidite njeno mesto danes? Kaj se je v dojemanju joge od takrat najbolj spremenilo?

Jogo sem začela izvajati pri šestnajstih letih. Takrat je joga veljala za prakso, ki služi predvsem umirjanju in osredotočanju telesa in uma. Tudi tisti, ki nimajo predhodnega znanja o jogi, povezujejo jogo z meditacijo in duhovnostjo. Takrat ni bilo tekmovalnosti in vsiljevanja »virtuoznih« položajev, kot jih imenujem sama. Mislim, da se je največja sprememba zgodila v javnem dojemanju joge. Jogo se je začelo enačiti skoraj izključno s prakso asan in to z obvladovanjem »zapletenih« položajev. Eno izmed najpogosteje zastavljenih vprašanj v sodobnih ameriških studijih joge je: »Se bom spotil? Bo joga služila kot fizični trening?«. Menim, da obstaja predvsem percepcija, ki jogo razume kot prefinjen sistem telesne vadbe, s poudarkom na gibčnosti. Pred kratkim sem brala razgovor z nekim azijskim učiteljem joge, ki je svojo prakso označil kot šport. Telesne vaje so brez dvoma zelo koristne, vendar, ko jih izključimo iz širšega konteksta joge, kot starodavne duhovne tradicije, se pravzaprav zelo omejimo in ostanemo prikrajšani za cel kup drugih dobrodejnih učinkov, ki nam jih joga lahko da. Joga je zelo dobrodejna v fizičnem smislu, vendar je hkrati tudi izredna zdravilna sila za um in srce; služi iskanju močne in stabilne povezave s tistim delom našega bivanja, ki je prizemljen in umirjen.