Joga portal - joga, meditacija in zdrav način življenja.

Joga je za nekoga lahko le oblika sprostitve, način napajanja z energijo, vadba za boljše počutje, za tiste, ki se z jogo ukvarjajo bolj intenzivno, pa je joga znanost o uravnoteženju  uma in telesa.  Morda izraz znanost ni čisto ustrezen, saj je joga širši pojem kot znanost, filozofija ali religija. Joga je predvsem izjemno, do potankosti izdelano in premišljeno urjenje osebnosti, ki lahko človeku omogoči, da dozori in uresniči ves svoj potencial. Obenem omogoča odgovore na temeljna življenjska vprašanja, presega dualizem, v katerega smo ujeti med telesnim in duševnim, ki sta le dve plati resničnosti. Joga je pot k sebi.

ATHA JOGA ANUŠASANAM.
SEDAJ BOM RAZLOŽIL JOGO.
Patandžali, Izreki o jogi, I/1*

JOGA v sanskrtu pomeni 
ZDRUŽITEV, ZDRUŽENOST, POVEZANOST, JAREM.
(Etimološko je v sorodu z latinsko  besedo »iugum«,  angleško »yoke«, nemško »Joch« in slovensko »igo« – vse pomenijo jarem.)      

Joga je razvejan sistem, ki nam ponuja priporočila in napotke za življenje. Ti se dotikajo našega fizičnega, duševnega, socialnega in duhovnega vidika nas samih. Joga je zato širok pojem, je filozofija in dejavnost, način življenja in razmišljanja, pa tudi delovanja.

Zajema vrsto različnih pristopov, ki že tisočletja omogočajo harmonično povezati telo, um in duha.

Izvira iz Indije in je stara vsaj pet tisočletij. Osnovni nauk joge, ki temelji v filozofskem sistemu sankhja, je, da smo celostna, popolna in božanska bitja. Vse naše težave izhajajo iz napačne identifikacije.  Z jogo lahko najdemo svoj življenjski smisel.

 V slovenščini lahko preberemo tudi eno temeljnih del stare Indije o jogi, Bhagavadgito, Gospodovo pesem, ki je del znamenite epske pesnitve Mahabharata.**

»Glavni smoter preučevanja filozofije joge je doživeti točko, kjer se srečata enovitost in mnogoterost.«
Rammurti S. Mishra: Filozofija in psihologija joge*

Joga ima številne zvrsti, ki jih delimo na štiri poglavitne: bhakti joga (joga predanosti in pobožnosti), karma joga (joga delovanja), jnana joga (joga spoznanja oz. modrosti) in radža joga (joga obvladovanja telesa in mišljenja).

V sklop radža joge uvrščamo tudi hatha jogo, ki je na zahodu najbolj razvita. Beseda »hatha« je sestavljena iz dveh zlogov »ha« in »tha«, ki simbolično kaže na dva principa: sonce-luna, jin-jang, moški-ženski princip. Cilj joge je uravnotežiti ta dva principa ter s tem prispevati k telesni, duševni in duhovni rasti.

Radža joga ali kraljevska joga je osemstopenjska pot samouresničitve, ki zahteva resnost in predanost. Obsega vse vidike fizičnega, duševnega in  čustvenega življenja. Osemstopenjsko pot joge – aštanga jogo) je opisal  Patandžali v svojih Izrekih o jogi.*

Ko um tvoj ne bo zmeden več

Od naukov, ki si slišal jih,

In trden bo in razsvetljen, takrat dosegel jogo boš.

Bhagavadgita/Gospodova pesem

Mladinska knjiga , Ljubljana, 1970

Radža/aštanga joga se deli v dva sklopa.

 1. hatha joga:
– jama – pet moralnih omejitev: ahimsa (nenasilje), sathja (resnicoljubnost), asteja (ne kradi), brahmačarja (vzdržnost), aparigraha (ne-pohlep);
– nijama – pet moralnih dolžnosti: sauča (čistost), santoša (notranje zadovoljstvo), tapas (disciplina), svadhaja (preučevanje samega sebe), išvara pranidan  (popolna predanost);
– asana,
– pranajama.

2. Šele ko obvladamo vse predhodne korake, smo sposobni
– pratjahare (utišanja čutov),
– dharane (koncentracije),
– dhjane (meditacije) in končno  dosežemo
– samadhi (popolno uresničenje samega sebe).

Največja verjetnost je, da se najprej srečamo s hatha jogo. V Sloveniji je še najbolj razvita klasična hatha joga, ki pa se razlikuje od šole do šole, glede na tradicijo, iz katere črpajo vsebino. Srečamo tudi stile hatha joge, kot so na primer: vinjasa joga, aštanga joga, šivananda joga in kundalini joga.

Vsi stili joge so usmerjeni k istemu cilju – doseči višje stanje zavesti in harmonijo; orodja pa se nekoliko razlikujejo glede na izbor tehnik in način poučevanja.

Pogosta zmota in napaka je, da so asane oz. jogijski položaj sinonim za jogo. Najverjetneje pa do takšnega prepričanja prihaja, ker nekateri učitelji joge poučujejo predvsem asane in pranajame (dihalne tehnike), ne pa tudi drugih kompleksnejših jogijskih tehnik. Meditacija je najvišja tehnika v tradiciji joge, ni pa rezervirana samo za izkušene poznavalce joge. Obstajajo različne meditacijske tehnike, ene so primerne za vsakogar, druge pa le za učence z izkušnjami.
Hatha joga je pravzaprav prvi korak na poti joge – korak, ko usposobimo svoje telo, da lahko nadzoruje pretok energije k višjim, zahtevnejšim ciljem osebne preobrazbe.

Zato je treba poudariti, da je joga disciplina, ki od vsakega, ki stopi na njeno pot, zahteva predanost, zavzetost in sposobnost odrekanja. Brez discipline, ki zahteva pogosto mnogo sprememb tako v načinu življenja kot razmišljanju, ni zadovoljivih rezultatov. Brez discipline in predanosti cilju, ki mu sledimo, ostaja joga prijetna aktivnost s pozitivnimi učinki na naše telo. Če si lahko izposodimo primerjavo učiteljice joge Jaime Stower Schmitt: »Joga je kot dolg nakupovalni seznam.« Vsak si lahko s tega seznama izbere tisto, kar trenutno potrebuje in zmore.

Ko se odločamo za jogo, je pomembna izbira ustreznega programa in stila joge. Priporočamo program, ki je primeren za začetnika in ima tudi možnost, da po letu dni nadgradimo svoje znanje. Ni vsak učitelj joge primeren za vsakogar, zato je priporočljivo preizkusiti več različnih, dokler ne najdemo programa, ki nam najbolj ustreza. Kaj to pomeni? Prav gotovo ne program, ki je sčasoma  rutinirana telovadba, po kateri sicer občutimo prijetno razgibanost telesa,  odsotnost težav s hrbtenico in podobno. Pravilna izbira programa se bo poleg  blagodejnih učinkov na telesno počutje odražala tudi v naši sposobnosti umiritve uma, koncentraciji, v izjemno globokih doživetjih meditacije in spontanem občutenju, da živimo tukaj in zdaj, v skladu s svojim potencialom, aktivno, tvorno, polno, etično življenje.

»Če prav gledamo na oboje, na življenje in na jogo, je vse življenje joga, najsi bo to zavestno ali pa podzavestno. Z izrazom joga imamo namreč v mislih metodično prizadevanje za izpopolnitev samega sebe z izražanjem možnosti, ki se skrivajo v bitju, in združitev človeškega posameznika z vesoljnim in transcendentnim bivanjem, ki ga vidimo delno izraženo v človeku in vesolju.«
Šri Aurobindo: Kaj je joga***

Besedilo: Barbara Habič Pregl
Fotografije: Benjamin Skaleras

_______________________________________
*Rammurti S. Mishra: Filozofija in psihologija joge, Znanstveno publicistično središče, Ljubljana, 2001
**Bhagavadgita – Gospodova pesem, Mladinska knjiga Ljubljana,1970
***Šri Aurobindo, Integralna joga, Slovenska matica, Ljubljana, 1990