Jiddu Krishnamurti v svoji knjigi OSVOBODITEV OD ZNANEGA (Didakta, 2008) zapiše o meditaciji tudi sledeče»…..Ta beseda (meditacija, op. B.H.P.) se na najbolj nesrečen način
uporablja tako na Vzhodu kot na Zahodu. Obstajajo različne šole
meditacije, različne metode in sistemi. So sistemi, ki učijo: Opazuj
premikanje svojega palca, opazuj ga, opazuj ga, opazuj ga; drugi
sistemi spet zagovarjajo sedenje v določeni drži, pravilno dihanje ali
urjenje zavedanja. Vse to je popolnoma mehanično. Druga metoda vam da
določeno besedo in trdi, da boste s ponavljanjem doživeli neko izredno
transcendentalno izkušnjo. To je pravi nesmisel. To je oblika
samohipnoze. Z neskončnim ponavljanjem besede Amen ali Om ali kokakola
boste očitno dosegli določeno izkušnjo, kajti ob ponavljanju um postane
tih.
To je zelo znan fenomen, ki ga v Indiji vadijo že več
tisočletij-imenovan mantra joga. S ponavljanjem lahko napeljete um, da
je blag in upogljiv, toda še vedno je neznaten, obrabljen, majhen um.
Mogoče bi bilo enako, če postavite na polico kamina palico, ki ste jo
pobrali na vrtu in ji vsak dan podarite rožo. Po enem mesecu jo boste
častili in če pred njo ne boste položili cvetlice, bo to postalo greh. Meditacija ne sledi nobenemu sistemu; to ni stalno ponavljanje in posnemanje. Meditacija ni koncentracija. …
...Meditacija zahteva osupljivo buden um; meditacija je razumevanje
celotnega življenja, v katerem ni več nobene oblike razdrobljenosti.
Meditacija ni nadzor misli, kajti ko nadziramo mišljenje, to ustvari v
umu konflikt, toda ko razumete zgradbo in izvor mišljenja, ... potem se
mišljenje ne bo vmešalo. Prav to razumevanje zgradbe mišljenja je
njegova lastna disciplina, ki je meditacija. Meditacija pomeni
zavedati se vsake misli in vsakega občutka, nikoli reči to je prav ali
napačno, temveč to samo opazovati in se s tem gibati. …Meditacija je
ena največjih umetnosti v življenju-morda največja in ne moremo se je
naučiti od nikogar in v tem je njena lepota.« |