|
 OGLEDALO
Glej, na deblu
popje se odpira:
zeleno, bolj živó od trave,
ki srce se v njem spočije:
mrtvo že se mi je zdelo,
sklonjeno nad bregom.
Vse se zdi mi en sam čudež,
kaplja vôde oblaka sem,
ki v jarkih še bolj sinje
odseva zdaj svoj kos neba,
zeleno, ki prebija skorjo
in ki ga to noč še ni bilò.
Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975
|
|
Metulji! O čem
neki sanjajo, ko v snu
širijo krila!
Čijo-ni
haiku
Mala antologija japonske lirike,Ljubljana, 1975
Prevod:Mart Ogen
|
|
Prevedla Vlasta Pecheiner
Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970
Doseže mir le ta, ki vanj vse želje
utonejo tako, kot reke v morje,
ki mirno je na dnu,čeprav se polni.
Kdor poln želja je, brez miru ostane.
II/70
|
|
FONTANA IN VODNI CUREK
Fontana:
Zakaj te hrepenenje proč od mene
iz mojega naročja kvišku žene?
Čemu zapuščaš samo me, čemu
prostosti si želiš, in da te tuje
roke zajemajo, da se daruje
tvoj nepokojni vzgon in se razmeče
razdrobljen ves za seme sile večje?
Vodni curek:
V prostost višin me kličejo podnevi
požarov sončni magični odsevi,
v višave vabijo me v mirni noči
zvezda in lune žarki migljajoči.
V najvišjem vzponu, ko mi moč pojema,
pa vzrem pod sabo v tvojega objema
okrožju:sonca luč in vence zvezd.
Kar sem iskal pod nebom: vsa prelest
in sij zlata, žar mavričnih menjav,
razliti so čez tvojih vod gladino.
In v hrepenečem loku se z višav
pokojno vračam v tvojo globočino.
Eros Tanatos, Državna založba Slovenije, 1972
|
SPEVI
Isti tok življenja, ki se pretaka skoz moje žile noč in dan, se pretaka skoz svet in pleše v ritmičnih merah.
To je isto življenje, ki brsti radostno skoz zemski prah v neštetih travnih steblih in vrši v razburkanih valovih listov in cvetov.
To je isto življenje, ki se ziba v morski zibelki rojstva in smrti, odliva in priliva.
Čutim, da mi udje zažarijo, ko se jih dotika ta svet življenja. In moj ponos se poraja iz utripanja vekov, ki v tem hipu plešejo v moji krvi.
Gitandžali-Žrtveni spevi
Prevedel Alojz Gradnik
Mladinska knjiga, 1958
|
|
