|
OGLEDALO
Glej, na deblu popje se odpira: zeleno, bolj živó od trave, ki srce se v njem spočije: mrtvo že se mi je zdelo, sklonjeno nad bregom.
Vse se zdi mi en sam čudež, kaplja vôde oblaka sem, ki v jarkih še bolj sinje odseva zdaj svoj kos neba, zeleno, ki prebija skorjo in ki ga to noč še ni bilò.
Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975
|