Joga portal - joga, meditacija in zdrav način življenja.

Učitelj joge Jakob Klement nam je posredoval dva recepta, ki sta primerna tako za vegane, kot vsejedce (ki jim je zmanjkalo jajc v hladilniku) in  vse tiste, ki ne marajo zapletenih receptov.

Ribezoidi so najmanjši med majhnimi paradižniki. Plodove imajo le za spoznanje večje od jagod rdečega ribeza. Od tod tudi ime. Čeprav so majhni, imajo »velik« okus.

Rižota, s katero smo se posladkali, je imela še posebno dober priokus. Dobrote oz. sestavine smo nabrali sami, na prijetnem družinskem sprehodu nam jih je daroval rdečkasto obarvan jesenski gozd. Moj sin, ki ni navdušen nad z zelenjavo obogatenimi zalogaji, je z zanosom pritrjeval dobroti iz domače kuhinje. Po lahkem, a izredno bogatem kosilu smo se zadovoljno oblizovali. In ko pišem tole, že razmišljam, kdaj bo naslednja priložnost, da se odpravimo v gozd. Košarica, polna kostanja, ki se potresava ob lahkotnem pohajkovanju po gozdni stezi. Pa tisoč otroških vprašanj in oči na pecljih: Je tisto v praproti jurček? Torej, nazaj k rižotki.

Hladna kumarična juha

V vročini se zelo priležejo hladne juhe, kar dobro vedo prebivalci toplih krajev in jih zato poznajo kar nekaj. Ena tistih, ki so najbolj osvežilne, dopuščajo improvizacijo in ne zahtevajo kuharskega znanja, je tudi ta. Če uporabimo samo osnovne sestavine, je juha kot osvežilni napitek, značaj pa ji lahko dodamo ali ga spreminjamo z nekaj dodatki in začimbami.

Pod toplim poletnim soncem ne potrebujemo veliko in krepke hrane. Telo je sproščeno, toplota in gibanje, predvsem plavanje, poskrbijo, da je tudi bolj gibko kot pozimi. Joga ob sončnem vzhodu ali zahodu resnično postane obred. Lahka, aromatična hrana, ki telesu ne jemlje preveč energije za prebavo in žari v sončnih barvah, prav tako.

Najbolj znan zelen paradižnik  je najboljši brez vseh dodatkov, vendar je tudi odličen za »podlago« različnim sirom. Ta progasti zeleno beli plod je najokusnejši takrat, ko bele črte začnejo rumeneti, zelene proge pa ostanejo.

Očiščeno bučo grobo nastrgamo in prepražimo na vročem olju ali maslu, da tekočina izpari, buča pa se zmehča. Ohladimo in ob nenehnem mešanju dodamo drugega za drugim rumenjake, sladkor, vanilinov sladkor ter na koncu previdno vmešamo še sneg iz beljakov.

3 liste testa zložimo drugega na drugega,vsakega sproti premažemo z oljem. Po zgornjem testu razporedimo polovico  nadeva in testo zvijemo v zvitek. Enako naredimo še preostalimi kosi listnatega testa. Zavitka previdno preložimo v namaščen pekač, ki ga lahko  po želji obložimo s peki papirjem. Zavitka premažemo z razgretim oljem/maslom in postavimo za pol ure v razgreto pečico; temperatura pečice naj bo 200˚C, dokler testo ne zarumeni. Pečeno bučnico razrežemo na kose in potresemo s sladkorjem v prahu. Ponudimo še toplo.

Ti štruklji zahtevajo kar nekaj kuharskega znanja – če se lotimo priprave testa sami. Vlečeno testo zahteva nekaj prakse – včasih pa smo deležni tudi začetniške sreče. Trud in vaja sta v mnogih receptih za kuhane in pečene zavitke bogato poplačana. Kot povsod pa lahko seveda poenostavimo zadevo že na začetku in vlečeno testo preprosto kupimo že pripravljeno. V tem primeru vzamemo vedno dve plasti testa skupaj, ko štrukelj zavijamo.

Bučna juha je preprosta jed, ki pa jo lahko obogatimo z različnimi začimbami in dodatki. Predlagamo vam 4 različice bučne juhe za različne okuse. Ob prvi, krepkejši juhi lahko ponudimo opečene kruhke,tako bo juha dovolj izdatna jed za opoldansko malico ali kosilo.