Joga portal - joga, meditacija in zdrav način življenja.

Pripravil Vojko Kercan, so-ustanovitelj Inštituta za vedsko kulturo, Gopuram ( Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. )

Uvod in pomen besede veda
Vede so ene najstarejših svetih spisov na svetu, ki so jih starodavni modreci slišali v svojem globokem meditativnem stanju. Vede so se prenašale in ohranjale dolgo časa izključno po ustnem izročilu, iz roda v rod oziroma od učitelja k učencu, dokler jih niso pred nekaj tisoč leti zapisali v vedskem sanskrtu. Beseda veda izhaja iz korena vid, kar pomeni vedeti, tako so vede knjige najvišje modrosti.
Vede niso človeškega izvora (apauruṣeya), so brez začetka (anādi), neskončne (ananta) in so najbolj verodostojen vir znanja (āgama śāstra).

Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Sri Aurobindo, ta videc in pesnik, ki je poznal ideale Zahoda in Vzhoda in njune najboljše dosežke,  je v svojem lastnem iskanju združil oboje - sanje Vzhoda, ki išče nesmrtno bivanje in neskončno blaženost v Duhu, in sanje Zahoda, ki si želi in išče kar najbolj bogato, izpolnjeno, srečno, popolno telesno življenje na zemlji. Po Sri Aurobindovem videnju naj bi človeško življenje na zemlji postalo utelešen izraz, napev in ritem večne resnice in blaženosti Duha. 

Še preden se je v javnosti zasidrala ideja o jogi kot o poti do lepega telesa, je ta veljala za mistično znanost. Tega naziva si ni prislužila zaradi nenavadnih telesnih položajev, v katere se sicer lahko zvije tudi marsikateri gimnastičar, temveč zaradi posebnih moči, ki naj bi jih jogiji imeli. Podobe mož, ki lebdijo v zraku ali nepoškodovano sedijo v ognju, velikokrat navajamo kot prve asociacije, ki smo jih v življenju povezovali z jogo.
Tako imenovane siddhije oziroma nadnaravne psihične moči opisujejo že starodavna temeljna besedila joge, kot so Patandžalijeve joga sutre, Hatha Pradipika, Gherand Samhita, Mahabharata in Ramajana. V nekaterih izmed njih so celo natančna navodila za prakso, ki bi nam pomagala razviti te moči. V današnjem času so najpomembnejši zapisi o siddhijih nastali pod peresom Parahamse Joganande, enega izmed pionirjev, ki so jogo prinesli na zahod. V svoji knjigi Avtobiografija jogija opisuje veliko gurujev in drugih svetih mož, ki so imeli te posebne moči. Pisanje o siddhijih je v času, ko se mistika enači s pravljico, nehvaležno delo, vendar pa v prid njihove resničnosti govori dejstvo, da so zapisani v istih knjigah kot asane in pranajame, katerih pozitivni učinki na človeka so že znanstveno dokazani.

Pattabhi Jois se je rodil 26. julija 1915 v vasi z imenom Kowshika v južni Indiji.
Njegov oče je bil astrolog in duhovnik. Do petega leta se je učil sanskrt in rituale, kot je bilo običajno. V njegovi družini se nihče ni ukvarjal z jogo. Pri dvanajstih letih je Pattabhi Jois prisostoval na predavanju in demonstraciji joge njegovega bodočega učitelja Krishnamacharye. Nad lekcijo se je močno navdušil in že naslednjega dne poiskal učitelja in postal njegov učenec. Naslednje dve leti je vsak dan pridno vadil pod budnim očesom Krishnamacharya. Njegova družina v teh dveh letih ni izvedela, da vadi jogo. Pattabhi Jois je vsako jutro zgodaj vstal, se odpravil do učitelja, vadil in potem skupaj z vrstniki sedel v šolske klopi.