Zgodovina te joge sega daleč nazaj v samo srčiko budizma, v čas njegovega nastanka pred dobrimi 2500 leti. Budistični menihi so se selili iz Indije na Tajsko in zdravili z zelo preprostimi tehnikami tajske joga terapije. Legendarni oče prakse tajske joga masaže, Šivago Komarpadž (znan kot oče zdravnik), je svoje bogato znanje s področja ajurvede podelil z menihi in znotraj budističnih templjev je bilo ustanovljeno gibanje Nuad bo Rarn. To gibanje takratni menihi nadgradijo z dragocenim duhovnim znanjem in meditativnimi veščinami. Templji so postali medicinski centri, kjer se je izvajala ta vrsta tajske joge, in sicer v globlje zdravstvene namene, ne samo fizično, ampak kot celostno zdravljenje, saj so širili in poglabljali duhovno prakso dela.
Znanja in temeljna spoznanja tajske joge so v zgodnjem 17. stoletju ti očetje zapisovali na palmove liste. Na enem izmed teh listov je bilo omenjeno tudi ime Šivago Komarpadž. Okoli leta 1767 so bili zaradi vojnih razmer na Tajskem ti zapisi uničeni in žal so se ohranili samo ostanki. Temeljni zapisi so še danes znotraj templjev, na poslikanih stenah. Danes so ohranjeni le deli tega dragocenega duhovnega dela in te čudovite joge telesa in duha. Ti zvesti očetje, ustanovitelji tajske joga terapije, bi dejali, kot so že nekoč: »Ta skrita semena so še zmeraj vtkana v vaših duhovnih srcih, moder je tisti, ki jih znova obudi.«
Tajska joga terapija vključuje delo na vseh ravneh bivanja in je tako telesna kot duhovna praksa. Popelje nas v stanja meta (ljubeča prijaznost), karuna (sočutje), mudita (notranja radost), upekha (nenasilje). Je delo dveh, terapevta, ki izvaja to jogo, in klienta/učenca, ki sprejema to obliko vadbe. Gre torej za dajanje in sprejemanje. Tisti, ki ponuja in izvaja to terapijo, se zaveda, da je njegovo telo samo prevodnik s subtilnejših ravni, da se skozenj izrazijo energije, prisotne v vadbi s klientom/učencem, ki pravzaprav zdravijo telesa obeh
(tako terapevta kot učenca). Energije stečejo tja, kamor je potrebno, terapevt jih nikamor ne usmerja (o tem odloča duh, višje subtilno bitje).
Velika odgovornost terapevta je, da poskrbi za čistost telesa, da ima odprto duhovno srce, skrbi za blago, mehko pozornost v čelnem predelu (meditativno stanje) in odprt solarni pleksus, hara, ki je v območju trebuha. Zelo pomembno je gibanje terapevta skupaj z učencem (to naj bo kar se da tekoče in mehko, lahno, s pozornostjo na odzive učenca). Skozi različne asane, položaje, dotike, masažne tehnike se spodbudijo energijski centri, kot so marma centri in meridiani (energijski kanali, poti ali sen linije, po katerih teče prana, življenjska energija). Marma točke, majhni energijski centri ali pranski centri, so po celotnem telesu, in sicer tam, kjer so prepleti mišic, živcev, ven, kjer je tok limfe. V naših telesih je kar 72.000 energijskih linij, ki potujejo v fizično telo in ven iz njega v duhovno telo. Če je na teh poteh ovira, prana ne priteka do pomembnih energijskih centrov, kot so marma točke zraven čaker, sedmih glavnih energijskih centrov. To je zelo dobro in pomembno vedeti. Tajska joga terapija nas globlje pouči o tem vedenju.
A) UM
– globlja miselna sprostitev (miren, tih um),
– globlja sprostitev čustvenih blokad (astralno telo),
– theta možgansko valovanje (kot sprostitev pri jogi nidri),
– povezovanje mentalnih, astralnih in duhovnih vidikov celotne psihe (ravnovesje teles osebnosti in zavedanje duhovne ravni delovanja).
B) TELO
– globlja mišična sprostitev,
– izboljšata se krvni in limfni obtok,
– sprostijo se bolečine v sklepih in druge zakrčenosti v telesnih tkivih,
– izboljša se prebava.
C) DUH
– poglablja se duhovni vpogled,
– pomaga učencu, da se počuti duhovno doma v svojem telesu,
– izboljša in uravnovesi se pranski tok med duhovnim in fizičnim telesom (stik med fizičnimi možgani in duhovnim nadzavednim delom),
– poglobi se občutek enosti z notranjim izvorom (zavedanje o tem, da nismo sami).
A) UM
– poglobi se gibanje v meditativnem stanju (meditacija skozi gib),
– poglablja se zavedanje v sedanjem trenutku – čelni predel (zbranost/koncentracija tukaj in sedaj).
B) TELO
– izboljša in okrepi se njegova dnevna praksa joge,
– koreografija gibanja z učencem, masažne tehnike marma centrov spodbudijo pranski tok; marma center klienta je v dotiku z marmo terapevta (zdravljenje obeh).
C) DUH
– prebuja vse več sočutja, duhovne ljubezni, notranje radosti in sprejemanja življenja; torej prebuja štiri duhovna stanja, kot so: meta (ljubeča prijaznost), karuna (sočutje), mudita (notranja radost), upekha (nenasilje),
– poglablja enost z višjim subtilnim-notranjim izvorom.
Za terapevta/učitelja in tudi za osebo, ki je deležna te vrste terapije, je pomembna prav vsaka seansa. Pouči nas o tem, kaj lahko naredimo in kdo smo tukaj in sedaj. Spoznamo, katero asano lahko izberemo v seansi z nekom in začutimo svobodo gibanja. V opazovanju fizičnega telesa, gibanja z učencem, ugotovimo, da ima naše telo posebno inteligenco, kako se giblje, ter spoznamo, kako se lahko sprosti vseh napetosti v tkivih. Sinhrono dihanje s klienti v terapijah terapevtu pomaga, da začuti najprej sebe, nato pa še osebo, bitje, ki z njim vadi. Bolj gladko in nežno je to gibanje, več miru je v prostoru, kjer se vadi; gibanje skozi zavedanje soustvarja prijetne vibracije v prostoru. Skozi zavedanje gibanja lastnih delov telesa spoznavamo sebe in pomagamo, da to izve še sovadeči.
S tajsko joga terapijo se lahko veliko naučimo o teh marma točkah, energijskih centrih na naših telesih, ki so kot nekakšni rezervoarji in jih je treba samo negovati, poskrbeti, da se napolnijo. Učimo se preprosto uravnovešati energijska stanja teles in se zavedati samega sebe. Tajska masažna joga terapija ima veliko skupnega z ajurvedo (tradicionalno indijsko medicino). Ajurveda pomeni tudi ‘znanost o življenju’, saj ponazarja prano (življenjsko energijo), luč (svetlobo) in duhovno ljubezen. Te tri velike kozmične vrline se navezujejo na tri življenjsko pomembne elemente (zrak, ogenj, voda/zemlja). Po ajurvedi jih pojmujemo kot doše, ki opisujejo energijska stanja v telesu: zrak ali vata, ogenj ali pita, zemlja/voda ali kapha. Vsak izmed nas ima te elemente energijskih vrlin v sebi, vendar ena izmed njih zmeraj prevladuje, zato jih je treba uravnovešati. Namen ajurvede in tudi tajske joga terapije je pripeljati ta energijska stanja v ravnovesje. Z izvajanjem asan, masažnih tehnik (masaže marma točk in pritiski ter dotiki vzdolž sen linij/meridianov), pranajam (jogijskih dihalnih tehnik/vaj) in meditacijo sčasoma lahko izboljšamo ta stanja v naših telesih in tako veliko pripomoremo k samozdravljenju naših teles osebnosti na vseh ravneh.
Kako lahko izboljšamo svojo pot skozi prakso tajske joga terapije?
Tako da vadimo skupaj s tako imenovanimi joga partnerji (v obliki bodhi joge ali joge telesa in duha, s sočutnimi partnerji, družabniki, se priučimo osnovnih veščin v vlogi učencev; se učimo ljubečega sodelovanja skozi dajanje in sprejemanje) ali pa da si dovolimo okusiti tajsko joga terapijo še globlje skozi individualno terapijo med terapevtom in klientom – skozi še globlje predano delo v seansi. Terapevt pri tem posveti več svojega časa svojemu klientu, ga popelje skozi sklop asan, masažnih tehnik in globlje sprostitve in bližine z višjim subtilnim. Vsak terapevt tajske joga terapije bo razvil svojo lastno prakso in koreografijo gibanja z učencem in svojo srčno predanost temu posvečenemu delu. Duhovno delo nas zmeraj nagradi na vseh ravneh bivanja, zatorej nas preprosto želi poučiti o nas samih, kdo smo, kaj lahko razvijemo pri sebi in kdo lahko postanemo v našem življenju. Lahko nas pouči o veliko dobrih rečeh in nam privzgoji obilo dobrega, potrebnega za našo osebno in duhovno rast. Z zaupanjem v to duhovno prakso in s skupnimi močmi lahko obogatimo okolje, kjer živimo.
Simona Strelec,
vaditeljica bodhi joge (joge telesa in duha),
učiteljica tajske masažne joga terapije