Povzeto po učiteljici Dinah Rodrigues, Hormon-Yoga, Temeljno delo hormonskega ravnovesja (Schirner Verlag Darmstadt 2005)
V svojem članku o hormonski jogi (glej okno Živeti z jogo/Joga za vsak dan) sem se dotaknila te veje joge in prakse, ki jo sama redno izvajam. Njena nedvomno poglavitna dela sta delo z energijo in pravilno dihanje, ob tem pa nadgradnja obeh s specifično tehniko, ki jo je domislila Dinah Rodrigues in jo bom podrobneje predstavila v nadaljevanju.
Praksa joge za hormonsko ravnovesje nasploh
Po učenju Rodriguesove so v vsakodnevni praksi hormonske joge pomembne tri tehnike: posebej prilagojene asane (telesni položaji), pranajama (dihalne tehnike) in energijske tehnike. Če kombiniramo vse te tehnike (in to je tudi rdeča nit – bistvo hormonske joge), lahko prano kot počelo ali osnovno energijo vodimo in usmerjamo (pošljemo) k vsakemu organu ali žlezi, h kateri se v določenem trenutku usmerja naša praksa ali določena asana. Te so v hormonski jogi usmerjene v pospešitev ali spodbuditev (tudi obuditev) delovanja žleze ali organa. Najprej pa moramo to energijo začutiti.
Energija
Asana trupla (savasana) je odličen položaj, v katerem lahko energijo začutimo po vsem telesu. Kako na videz protislovno! Šele ko se umirimo, lahko zaznamo neslišen tok mogočnega vesolja po našem telesu (oz. »telesih). Sprostimo se. Vse od obraza, glave navzdol. Pozorni smo na povsem običajno, spontano dihanje. Ne poskušamo vplivati nanj, pustimo, da telo diha po svoje, mi smo le opazovalci. Ko se počutimo dovolj sproščeno, usmerimo svojo pozornost na levo roko, občutimo jo in za nekaj sekund usmerimo vso pozornost na levo roko in levo dlan. Vdihnemo zrak, kot da bi vdihnili skozi levo dlan in poslali zrak navzgor po telesu. Izdih nato potuje skozi to isto levo dlan ven prav tako počasi kot vdih navznoter. Ves čas se koncentriramo na levo dlan in roko oziroma prste. Ponovimo nekajkrat in po nekaj ponovitvah bomo začutili, kako prihaja energija skozi prste leve roke ob vdihu in odhaja, polzi skozi prste leve roke ob izdihu. Bistveno pri tem dihanju in položaju je zavedanje diha in toka energije, ki je njegova esenca. Ponovimo na desno stran z desno roko in dlanjo ter prsti desne roke.
Aktiviranje prane – energije
Zdaj bomo spodbudili svojo lastno energijo, pri čemer bomo uporabili dve tehniki: mulabandho in bastriko K.D.
Mulabandha je ena od treh najpomembnejših band in je opisana v vseh priročnikih za jogo. Poučuje se na tečajih, zato je ne bom podrobno opisovala. Poenostavljeno lahko zapišem, da gre za stisk mišic medeničnega dna, kar aktivira našo energijo, ki jo lahko tako usmerimo kamorkoli po našem telesu, h kateremukoli organu ali žlezi, ki jo želimo stimulirati. Pri praksi hormonske joge vodimo energijo in aktiviramo mulabandho vedno ob pomoči specifične mudre, ki olajša tok energije, spodbujene z mulabandho, navzgor. Ta mudra se imenuje: khecari mudra. Izvajamo jo tako, da iztegnemo nazaj konico jezika in jo pritisnemo na zadnji zgornji del ustne votline (mehki del neba). To dosežemo zlahka, če malce razpremo zgornjo in spodnjo čeljust, ne da bi odpirali usta.
Bastrika K. D. je tehnika pranajame, ki je sestavni del hormonske joge in brez katere ta ni učinkovita. Ta dihalna tehnika prav tako aktivira energijo. Tako vdih kot izdih sta intenzivna, s tem, da je izdih še bolj močan in intenziven. Pri izdihu imamo občutek, da gre popek čisto k hrbtenici in se nanjo prilepi. Trebuh dela pri tem kot meh ali črpalka. Dihamo skozi nosnice. Dihanje je hitro, prsni koš se pri tem ne premika. Idealna frekvenca diha je 140 dihov (dih in izdih) na minuto. Pri hormonski jogi ima bastrika K. D. funkcijo pospešitve in spodbude energije, poleg tega pa tudi masaže različnih organov, kar je odvisno od posamezne asane in njene namere – kateri organ ali žlezo želimo (nameravamo) aktivirati. Ta vrsta dihanja se uporablja pri skoraj vseh asanah joge za hormonsko ravnovesje.
Gibanje in usmerjanje energije
Ko smo aktivirali prano (energijo), jo lahko usmerimo na želeni del našega telesa s pomočjo pranajame (bastrika K. D.) in s specifično koncentracijo.
Bastrika spodbudi energijo, koncentracija pa jo usmeri tja, kamor ta energija mora prispeti. Poskušamo biti sproščeni. Misel usmerimo na del telesa, ki ga želimo spodbuditi. Globoko dihamo. Vdih. Počasi. In izdih počasi, dolgo. To je za uvod. Na primer, vdihnimo v levo dlan in izdihnimo v predel ščitnice, ob tem pa v mislih pošljemo tja energijo.
Jedro hormonske joge in njen najpomembnejši element pa sta pretok energije po hrbtenici navzgor in njena usmeritev. Energija bo tekla povsem naravno in seveda na točno določeno mesto, ki si ga bomo ciljno izbrali. Pomembna je namera. Začne se pri korenu hrbtenice (kanal sušumna) in od tam navzgor do nosne konice. Energija teče z dihom po tem kanalu navzgor in od tam jo usmerimo k ciljnemu organu ali žlezi, ki jo želimo aktivirati (npr. levi ali desni jajčnik in podobno).
Pri vsakodnevni praksi končamo vsako od natančno predpisanih asan hormonske joge na tak način. Po 7–15 intenzivnih bastrika dihih zavestno sprožimo tok energije navzgor in ga usmerimo na želeno mesto. Ta tehnika je naše poglavitno orodje pri vsaki asani in je izjemno učinkovita.
Podrobneje poteka takole (vse poteka zelo hitro, v enem ciklu vdiha in izdiha):
1. vdih, zadržanje diha (kumbaka);
2. konico jezika pritisnemo ob mehko nebo (zgornja čeljust – zadnji del neba);
3. koncentracija na konico nosu (prva ciljna točka – kam se mora energija dvigniti);
4. aktiviranje mulabandhe – s tem porinemo energijo navzgor;
5. koncentracijo preusmerimo na organ ali žlezo, ki jo želimo spodbuditi (npr. jajčniki, ščitnica, hipofiza, obraz, lasje …);
6. počasen izdih, ob katerem občutimo, kako je energija stekla tja, kamor smo jo usmerili.
Verjamem, da je na prvi pogled videti zelo zapleteno. A vaja in ponavljanje naredita mojstra – mojstrico, in iz lastne izkušnje lahko povem, da zelo močno deluje. Takoj ko se skoncentriramo na konico nosu, energija steče spontano in naravno po hrbtenici navzgor do glave.
Alenka Košorok Humar