Wiliam Atkinson
Popolni priročnik vzhodne filozofije dihanja za fizični, duševni in duhovni razvoj
Bird Publisher, 2009
Cena: 19,90 EUR
Starodavna jogijska znanja o dihanju pranajama nam ponujajo mnoge tehnike in poglobljeno razumevanje »znanosti diha«, tako na ravni fizičnega zdravja kot tudi umskih sposobnosti in razvoja duhovnosti. Z nadzorom diha pridobimo nadzor nad celotnim telesom in gibanjem prane, življenjske energije.
»Dih je življenje in življenje je dihanje. Moderni človek lahko končno naredi nekaj zase, nekaj najbolj naravnega in preprostega. Tisto, kar lahko naredi samo on. Ponovno se nauči pravilno dihati.«
Z izrazom, da je kaj »kratke sape«, označujemo v slovenščini tisto, kar se sicer navdušeno začne, a kmalu izzveni, se razvodeni, pozabi in ne pusti globljega učinka.
Ni naključje, da uporabljamo prav ta izraz, saj korenini globoko v našem zavedanju pomena dihanja in načinu naravnega dihanja, ki smo ga s sodobnim načinom življenja izgubili.
Dihamo zelo pogosto plitko, še posebej, ker se naše telo odziva na hiter in stresen način življenja. Zavedanje dihanja, poglobitev diha in ponovna vzpostavitev naravnega diha nam zato ponujajo mnoge dobrobiti tako v psihičnem kot fizičnem pomenu.
Otroci in t. i. primitivna ljudstva dihajo naravno, s polnimi pljuči in plitko dihanje je nekaj, kar izgubimo kot davek odraščanja v civilizaciji.
Na to dejstvo se navezuje avtor knjige, ki odločno in strogo poziva, naj se vrnemo k svojemu naravnemu dihu, skozi nos, s polnimi pljuči in usklajeno s srčnim ritmom.
Naše preživetje je popolnoma odvisno od dihanja in živimo med prvim vdihom in zadnjim izdihom. Rečemo: Izdihnil je.
Starodavna jogijska znanja o dihanju pranajama nam ponujajo mnoge tehnike in poglobljeno razumevanje »znanosti diha«, tako na ravni fizičnega zdravja kot tudi umskih sposobnosti in razvoja duhovnosti. Z nadzorom diha pridobimo nadzor nad celotnim telesom in gibanjem prane, življenjske energije.
Knjiga najprej opiše fiziologijo dihanja, eksoterično teorijo diha in nato še ezoterično. Temeljna razlika med njima zajema pojem prane, življenjske energije, ki se izraža v vseh živih bitjih in je nekakšno aktivno načelo življenja. Prano lahko razumemo kot univerzalni princip, dušo sile in energije v vseh njenih oblikah. Vsi živi organizmi jo vpijajo skupaj s kisikom. Avtor navaja izraz pisca Geneze, »neshemet ruach chayim«, dih duha življenja, ki ustreza pojmovanju prane v jogijski filozofiji.
Prano naše telo shrani podobno kot baterija energijo in veščina obvladovanja prane, zavedna ali nezavedna, se manifestira kot vitalnost, moč in včasih celo sposobnost prenašanja te energije na druge. Kisik, ki z dihanjem prehaja v kri, telo uporabi prek krvnega obtoka. Prano iz zraka črpa živčni sistem in jo uporabi za svoje delovanje. Pri tem ima v jogijski teoriji še posebej pomembno vlogo sončni pletež, ki ga imenujejo tudi »trebušni možgani« in je osrednje skladišče prane. Sodobna znanost se spoznanjem o pomenu sončnega pleteža šele počasi približuje.
Avtor nas v nadaljevanju seznani s pomenom pravilnega dihanja skozi nos in različne načine dihanja: ključnično/plitko, rebrno/srednje in trebušno/nizko dihanje, ter nam predstavi popolni jogijski dih, ki vključuje vse dobre lastnosti treh načinov dihanja, brez njihovih negativnih vidikov. Popolni jogijski dih je nekaj, česar se mora večina civiliziranega sveta naučiti, čeprav v bistvu pomeni samo vrnitev, obuditev našega naravnega načina dihanja. S polnim dihanjem lahko vdihnemo tudi povprečno količino zraka, kar je seveda več kot s plitkim dihanjem, za naše zdravje in vitalnost pa je pomembno, da vsaj nekajkrat na dan naredimo nekaj popolnih dihov. S premikanjem trebušne prepone vršimo vadbo notranjih organov, ki jih na ta način masiramo in pospešujemo izmenjavo krvi. Ritmično dihanje ima poleg tega na telo tudi vibracijski učinek. Organizem na ta način ujame vibracijo, se harmonizira z voljo. Naravni ritem diha ustreza bitju srca vsakega posameznika.
Poleg različnih dihalnih tehnik, ki vplivajo na vitalnost, zdravje in dobro počutje v fizičnem in psihičnem smislu, posega avtor tudi na bolj zahtevna področja dihalnih tehnik, ki so bila v zgodovini del bolj ekskluzivnega, v zaprtih krogih varovanega in posredovanega izročila. Dihalne tehnike so subtilnejše in močnejše v svojih učinkih na plasti našega bivanja in zato zahtevajo previdnost, zavzetost, disciplino, nadzor izkušenega učitelja in seveda, etično naravnanost. Tako obravnava tudi fenomen jogijskega psihičnega dihanja, ki vključuje med drugim različne tehnike razporejanja prane, preprečevanja bolečin, usmerjanja krvnega obtoka, samozdravljenje in zdravljenje drugih, tudi na daljavo, in jogijskega duhovnega dihanja. Z disciplino in predano vajo volje se lahko razcvetijo duhovne lastnosti, moči zavesti. Kot pravi avtor:
»Ritem, ki ga ustvarja jogijski dih, je takšen, da pripelje celoten organizem, vključno z možgani, pod popolni nadzor človeške volje in v popolno harmonijo vseh delov, ki telo sestavljajo. Tako doseže najpopolnejše stanje za razcvet do sedaj skritih lastnosti.«
Knjigo sklenejo navodila za meditacijo na zavest duše in univerzalno zavest.
Avtor opozarja, da je za tovrstne tehnike dihanja glavni pogoj pravilni miselni odnos, dodajam še to, da tudi nadzor izkušenega učitelja.
Za začetek in spodbudo navajam preprosto in učinkovito pranajamo:
JOGIJSKI OČIŠČUJOČI DIH
Prezrači in čisti pljuča,, poživlja celice, daje tonus dihalnim organom ter jih krepi in ohranja zdrave. Ta dih nas poživlja in pomirja obremenjene dihalne organe, npr. pri pevcih, glasbenikih.
– Vdihnemo polni jogijski vdih.
– Zadržimo zrak s polnimi pljuči nekaj sekund.
– Našobimo ustnice (lic ne napihujemo) in z močnim izdihom izdihnemo nekaj zraka skozi usta. Zadržimo spet dih za sekundo, dve in spet sunkovito izdihnemo del zraka. Ponovimo še tolikokrat, da izpraznimo pljuča.
B. H. P.