OGLEDALO
Glej, na deblu
popje se odpira:
zeleno, bolj živó od trave,
ki srce se v njem spočije:
mrtvo že se mi je zdelo,
sklonjeno nad bregom.
Vse se zdi mi en sam čudež,
kaplja vôde oblaka sem,
ki v jarkih še bolj sinje
odseva zdaj svoj kos neba,
zeleno, ki prebija skorjo
in ki ga to noč še ni bilò.
Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975