Joga je za nekoga lahko le oblika sprostitve, način napajanja z energijo, vadba za boljše počutje, za tiste, ki se z jogo ukvarjajo bolj intenzivno, pa je joga znanost o uravnoteženju uma in telesa. Morda izraz znanost ni čisto ustrezen, saj je joga širši pojem kot znanost, filozofija ali religija. Joga je predvsem izjemno, do potankosti izdelano in premišljeno urjenje osebnosti, ki lahko človeku omogoči, da dozori in uresniči ves svoj potencial. Obenem omogoča odgovore na temeljna življenjska vprašanja, presega dualizem, v katerega smo ujeti med telesnim in duševnim, ki sta le dve plati resničnosti. Joga je pot k sebi.
ATHA JOGA ANUŠASANAM.
SEDAJ BOM RAZLOŽIL JOGO.
Patandžali, Izreki o jogi, I/1*
JOGA v sanskrtu pomeni
ZDRUŽITEV, ZDRUŽENOST, POVEZANOST, JAREM.
(Etimološko je v sorodu z latinsko besedo »iugum«, angleško »yoke«, nemško »Joch« in slovensko »igo« – vse pomenijo jarem.)
Upodobitev na glinasti ploščici, ki prikazuje moža v jogijskem položaju, velja za najstarejše pričevanje o jogi. Ploščica je del izkopanin v dolini reke Ind, pripada visoko razviti kulturi Mohendžo-Daro in datira v sredino 3. tisočletja pred našim štetjem. Kulturo in z njo jogo so deloma prevzeli okrog leta 1800 pr. N. št. arijci, ki so se naselili v ta del sveta in se pomešali s prvotnim prebivalstvom.
Joga je razvejan sistem, ki nam ponuja priporočila in napotke za
življenje. Ti se dotikajo našega fizičnega, duševnega, socialnega in
duhovnega vidika nas samih. Joga je zato širok pojem, je filozofija in
dejavnost, način življenja in razmišljanja, pa tudi delovanja.
Zajema
vrsto različnih pristopov, ki že tisočletja omogočajo harmonično
povezati telo, um in duha.
Izvira iz Indije in je stara vsaj pet tisočletij. Osnovni nauk joge,
ki temelji v filozofskem sistemu sankhja, je, da smo celostna, popolna
in božanska bitja. Vse naše težave izhajajo iz napačne identifikacije.
Z jogo lahko najdemo svoj življenjski smisel.
V slovenščini lahko preberemo tudi eno temeljnih del stare Indije o
jogi, Bhagavadgito, Gospodovo pesem, ki je del znamenite epske pesnitve
Mahabharata.**
»Glavni smoter preučevanja filozofije joge je doživeti točko, kjer se srečata enovitost in mnogoterost.«
Rammurti S. Mishra: Filozofija in psihologija joge*
Joga ima številne zvrsti, ki jih delimo na štiri poglavitne: bhakti
joga (joga predanosti in pobožnosti), karma joga (joga delovanja),
jnana joga (joga spoznanja oz. modrosti) in radža joga (joga
obvladovanja telesa in mišljenja).
V sklop radža joge uvrščamo tudi hatha jogo, ki je na zahodu najbolj
razvita. Beseda »hatha« je sestavljena iz dveh zlogov »ha« in »tha«, ki
simbolično kaže na dva principa: sonce-luna, jin-jang, moški-ženski
princip. Cilj joge je uravnotežiti ta dva principa ter s tem prispevati
k telesni, duševni in duhovni rasti.
Radža joga ali kraljevska joga je osemstopenjska pot
samouresničitve, ki zahteva resnost in predanost. Obsega vse vidike
fizičnega, duševnega in čustvenega življenja. Osemstopenjsko pot joge
– aštanga jogo) je opisal Patandžali v svojih Izrekih o jogi.*
Ko um tvoj ne bo zmeden več
Od naukov, ki si slišal jih,
In trden bo in razsvetljen, takrat dosegel jogo boš.
Bhagavadgita/Gospodova pesem
Mladinska knjiga , Ljubljana, 1970
Radža/aštanga joga se deli v dva sklopa.
1. hatha joga:
– jama – pet moralnih omejitev: ahimsa
(nenasilje), sathja (resnicoljubnost), asteja (ne kradi), brahmačarja
(vzdržnost), aparigraha (ne-pohlep);
– nijama – pet moralnih
dolžnosti: sauča (čistost), santoša (notranje zadovoljstvo), tapas
(disciplina), svadhaja (preučevanje samega sebe), išvara pranidan
(popolna predanost);
– asana,
– pranajama.
2. Šele ko obvladamo vse predhodne korake, smo sposobni
– pratjahare (utišanja čutov),
– dharane (koncentracije),
– dhjane (meditacije) in končno dosežemo
– samadhi (popolno uresničenje samega sebe).
Največja verjetnost je, da se najprej srečamo s hatha jogo. V
Sloveniji je še najbolj razvita klasična hatha joga, ki pa se razlikuje
od šole do šole, glede na tradicijo, iz katere črpajo vsebino. Srečamo
tudi stile hatha joge, kot so na primer: vinjasa joga, aštanga joga,
šivananda joga in kundalini joga.
Vsi stili joge so usmerjeni k istemu cilju – doseči višje stanje
zavesti in harmonijo; orodja pa se nekoliko razlikujejo glede na izbor
tehnik in način poučevanja.
Pogosta zmota in napaka je, da so asane oz. jogijski položaj sinonim
za jogo. Najverjetneje pa do takšnega prepričanja prihaja, ker nekateri
učitelji joge poučujejo predvsem asane in pranajame (dihalne tehnike),
ne pa tudi drugih kompleksnejših jogijskih tehnik. Meditacija je
najvišja tehnika v tradiciji joge, ni pa rezervirana samo za izkušene
poznavalce joge. Obstajajo različne meditacijske tehnike, ene so
primerne za vsakogar, druge pa le za učence z izkušnjami.
Hatha joga
je pravzaprav prvi korak na poti joge – korak, ko usposobimo svoje
telo, da lahko nadzoruje pretok energije k višjim, zahtevnejšim ciljem
osebne preobrazbe.
Zato je treba poudariti, da je joga disciplina, ki od vsakega, ki
stopi na njeno pot, zahteva predanost, zavzetost in sposobnost
odrekanja. Brez discipline, ki zahteva pogosto mnogo sprememb tako v
načinu življenja kot razmišljanju, ni zadovoljivih rezultatov. Brez
discipline in predanosti cilju, ki mu sledimo, ostaja joga prijetna
aktivnost s pozitivnimi učinki na naše telo. Če si lahko izposodimo
primerjavo učiteljice joge Jaime Stower Schmitt: »Joga je kot dolg
nakupovalni seznam.« Vsak si lahko s tega seznama izbere tisto, kar
trenutno potrebuje in zmore.
Ko se odločamo za jogo, je pomembna izbira ustreznega programa in
stila joge. Priporočamo program, ki je primeren za začetnika in ima
tudi možnost, da po letu dni nadgradimo svoje znanje. Ni vsak učitelj
joge primeren za vsakogar, zato je priporočljivo preizkusiti več
različnih, dokler ne najdemo programa, ki nam najbolj ustreza. Kaj to
pomeni? Prav gotovo ne program, ki je sčasoma rutinirana telovadba, po
kateri sicer občutimo prijetno razgibanost telesa, odsotnost težav s
hrbtenico in podobno. Pravilna izbira programa se bo poleg blagodejnih
učinkov na telesno počutje odražala tudi v naši sposobnosti umiritve
uma, koncentraciji, v izjemno globokih doživetjih meditacije in
spontanem občutenju, da živimo tukaj in zdaj, v skladu s svojim
potencialom, aktivno, tvorno, polno, etično življenje.
»Če prav gledamo na oboje, na življenje in na jogo,
je vse življenje joga, najsi bo to zavestno ali pa podzavestno. Z
izrazom joga imamo namreč v mislih metodično prizadevanje za
izpopolnitev samega sebe z izražanjem možnosti, ki se skrivajo v bitju,
in združitev človeškega posameznika z vesoljnim in transcendentnim
bivanjem, ki ga vidimo delno izraženo v človeku in vesolju.«
Šri Aurobindo: Kaj je joga***
Besedilo: Barbara Habič Pregl
Fotografije: Benjamin Skaleras
_______________________________________
*Rammurti S. Mishra: Filozofija in psihologija joge, Znanstveno publicistično središče, Ljubljana, 2001
**Bhagavadgita – Gospodova pesem, Mladinska knjiga Ljubljana,1970
***Šri Aurobindo, Integralna joga, Slovenska matica, Ljubljana, 1990