Pattabhi Jois

Pattabhi Jois se je rodil 26. julija 1915 v vasi z imenom Kowshika v južni Indiji.
Njegov oče je bil astrolog in duhovnik. Do petega leta se je učil sanskrt in rituale, kot je bilo običajno. V njegovi družini se nihče ni ukvarjal z jogo. Pri dvanajstih letih je Pattabhi Jois prisostoval na predavanju in demonstraciji joge njegovega bodočega učitelja Krishnamacharye. Nad lekcijo se je močno navdušil in že naslednjega dne poiskal učitelja in postal njegov učenec. Naslednje dve leti je vsak dan pridno vadil pod budnim očesom Krishnamacharya. Njegova družina v teh dveh letih ni izvedela, da vadi jogo. Pattabhi Jois je vsako jutro zgodaj vstal, se odpravil do učitelja, vadil in potem skupaj z vrstniki sedel v šolske klopi.


Leta 1930 je Pattabhi Jois pobegnil od doma in se napotil v Mysore, da bi se posvetil študiju sanskrta. V istem času se je preselil tudi njegov učitelj Krishnamacharya, tako da sta za nekaj let izgubila stik. Njuno naslednje srečanje se je odvilo ravno v Mysore. Maharaja, ki je v tistem času vladal v Mysore je bil resno bolan. Pravijo, da mu je do zdravja skozi principe joge pomagal ravno Krishnamacharya in tako je Maharaja Krishna Rajendra Wodeyar postal mentor in mecen joge v Mysore. Pattabhi Jois in njegov učitelj Krishnamacharya sta tako do smrti radodarnega Maharaje leta 1941 ostala v Mysore. Takrat so se njune poti zopet razšle in Krishnamacharya se je odpravil v Madras (Chennai).

Jois je ostal v Mysore. Ko je bil star točno 21 let, se je poročil z Savitrammo, ki je kasneje postala znana kot Amma. Leta 1948 sta s pomočjo Pattabhijevih učencev postavila svoj dom, kjer sta kasneje živela s svojimi tremi otroci Saraswathi, Manju in Ramesh. V istem letu je ustanovil svojo šolo, Ashtanga Yoga Research Institute.

Pattabhi Jois je učil na Sanskrit College of Maharaja, leta 1956 je dobil naziv profesorja. Poučeval je vse do leta 1073, ko se je popolnoma posvetil poučevanju joge v Ashtanga Yoga Research Institute.
Njegova knjiga z naslovom Yoga Mala je nastajala med leti 1958 in 1962, ko je izšla v Indiji. Prvi prevod v angleščino je dobila v letu 1999.

Leto 1964 je bilo za Pattabhija na nek način prelomno. Andree Van Lysebeth je kot eden izmed prvih zahodnjakov preživel dva meseca v Mysore in vadil prvo in drugo serijo Ashtanga joge skupaj z Joisem. Ne dolgo za tem je Lysebeth napisal knjigo »Učim se joge« in v knjigi je navedel tudi Pattabhijevo ime in poln naslov Ashtanga Yoga Research Institute. Po tem so zahodnjaki začeli množično prihajati v Mysore in glas o sistemu Ashtanga joge se je hitro razširil po celem svetu.
Jois je nadaljeval s poučevanjem joge skupaj z svojo hčerjo Saraswathi Rangaswamy in s svojim vnukom Sharathom vse do svoje smrti 20. maja 2009. 

Jedro Asthanga joge kot sekvenca položajev je opisan v tekstu Yoga kurunta. O tem tekstu je malo znanega. Avtor teksta, rishi Vamana je bil morda le praktikant, morda idejni oče tega stila. Tekst je znan zaradi Krishnamacharje, ki se je učil pri Shri Ramamohan Brahmachariju nekje v dvajsetih letih prejšnega stoletja (okoli 1920-tih).

Yoga kurunta opiše tri serije položaje:

  • Joga Chikitsa (joga terapija), danes poimenovana primary series ali prva serija,
  • Nadi Shodana (čiščenje kanalov), danes intermediate, druga serija in
  • Sthira Bhaga (božanska stabilnost), danes advance ali tretja serija.

Položaji so povezani z vinjaso, setom nasprotujočih se položajev povezanih z gibom. Prva serija je variacija različnih predklonov, druga serija zaklonov. Tretja serija je vsebuje težje variacije obeh prejšnih serij in zahtevne ravnotežnostne asane.
Poleg položajev Yoga kurunta opiše še dva ključna dejavnika prakse. To sta ujaji dih in energetske zapore, bandhe.

Osnovna ideja Ashtanga Yoga Research Institute je počasi povečati sposobnost posameznega vadečega, da bi le ta napredoval po svojih zmogljivostih. Brez predane prakse v trajanju minimalno tri do pet let (vsakodnevne prakse, razen ob sobotah  in ob dnevih polnih lun, op.), se učenec ne sreča z bolj zahtevnimi elementi prakse. Zadnja sekvenca je neznanka, (po govoricah naj bi nekateri elementi sekvence vključevali tudi zaustavitev srca in druge tehnike nadzora notranjih organov) pozna jo le Pattabhijev vnuk Sharath, ki je po smrti svojega deda postal vodilni šole.

Mnogi Asthanga jogo razumejo kot fizično zahtevno zaporedje asan, povezanih z vinjaso. Pattabhi je učencem poudarjal, da je praksa, praksa, praksa odgovor na vsako vprašanje.

»Joga ni fizična, zelo narobe. Hatha joga je res lahko uporabljena kot zunanja vaja, a to ni bistvo prakse. Joga lahko seže globoko, res globoko in se dotakne posameznikove duše. Ko je praksa pravilna, se s časom živčni sistem očisti, in tako tudi um. Z redno vadbo asan, se percepcija pratyahare, dharane in dhyane ojača. Um je očiščen nepotrebnega.«
(Namarupa magazine, 3 gurus, jesen 2004).

Pattabhi Jois se v vseh letih poučevanja ni ukvarjal z organizacijo učiteljskih tečajev in zahtevnih seminarjev. Njegova največja želja je bila, da učenci vadijo, vadijo, vadijo. Po letih prakse, če je posamezen učenec pokazal ne le predanost temveč tudi razumevanje učenega, mu je morda predal svoj blagoslov, da uči po sistemu, ki se ga je naučil pri njemu. Za vse tiste, ki po svetu poučujejo Asthanga jogo brez njegove odobritve, je z nasmehom pravil: »Le naj učijo, upam le, da bodo njihovi učenci nekega dne dobili to, kar si zaslužijo.«

Pattabhi Jois je odprl veliko vrat .. Ponudil veliko odgovorov .. Zasadil mnogo vprašanj ..

OM shanti

 

Besedilo: Robert Hohn