Ghi je kuhano -prečiščeno maslo, ki je ena temeljnih maščob v vedski in indijski kuhinji nasploh.
V ajurvedi je eno najbolj spoštovanih živil, je esenca kravjega mleka in se ga uporablja v mnoge različne zdravilne namene, celo ghi, ki je star 100 let! Poleg tega je maščoba, ki najmanj obremenjuje jetra.
Poznamo ga tudi pri nas, rečemo mu preprosto kuhano maslo in ga lahko kupimo na tržnici. Prodajajo ga v plastičnih lončkih in prepoznamo ga po značilni rumeni barvi. V kuhinji moje babice je bilo kuhano maslo obvezna sestavina potice in drugih sladic, ki zahtevajo maslo. Kuhano maslo, ki ga dobimo na naši tržnici, pa je za razliko od indijske različice kuhano premalo in se bo sčasoma, tudi, če ga hranimo v hladilniku, pokvarilo. Za pravi ghi pa to ne velja, saj pravilno pripravljenega lahko hranimo v zaprtem kozarčku na sobni temperaturi in se ne bo pokvarilo.
Na sobni temperaturi bo ghi mehak in takoj uporaben, v hladilniku pa se strdi. Uporabljamo ga lahko za najrazličnejše jedi, praktično za vse, ki zahtevajo maščobo. Sladicam da prefinjen okus, prav tako zelenjavnim in drugim jedem, kombiniramo ga lahko tudi z drugimi olji pri pripravi jedi. Lahko pa se z njim tudi mažemo, saj je cenjeno kozmetično sredstvo, še posebej pri težavah s suho kožo, ranah, ki se celijo, udarninah in opeklinah.
Povsem preprosto ga lahko pripravimo sami, v trgovinah s posebno prehrano ali bolje založenih veleblagovnicah pa ga celo najdemo na policah. Ghi je čista maščoba, ki jo s kuhanjem očistimo beljakovin.
Potrebujemo primerno posodo, ki naj bo emajlirana, steklena ali lončena, primerna za kuho. Bolje je, če je visoka, ker maslo med kuhanjem precej šprica in moramo paziti, da nas ne opeče. Če imamo plinski štedilnik, potrebujemo posebno ploščo, ki razprši toploto.
Na tržnici kupimo sveže domače maslo-najbolje več kosov in ga segrevamo na srednje močni temperaturi do vretja, ko se pojavijo pene.
Zmanjšamo temperaturo na minimum, kuhamo pa ga toliko časa, da postane maščoba prozorna in rahlo bakrene barve ter vidimo na dnu usedlino temne barve. Nekateri recepti priporočajo, da sproti pobiramo pene, ki nastajajo, kar pa ni potrebno. Masla ne mešamo. Preverimo tudi tako, da kanemo vanj kapljico mrzle vode, če zaslišimo pokanje, je ghi gotov. Odstavimo ga z ognja, malce počakamo in ga precedimo v steklen, z vodo oplaknjen kozarec, skozi nekaj plasti čiste gaze. Kozarec zapremo in počakamo, da se ghi ohladi in zgosti. Hranimo ga lahko na sobni temperaturi ali v hladilniku, rok uporabe je neomejen.
Besedilo: Barbara Habič Pregl