Zato ima ta fluid kvalitete suhosti, mrzlote, lahkosti, subtilnosti … in se, kot veter (pogosto se vata fluid v indijski literaturi imenuje 'vaju', kar pomeni 'veter'), širi na različne načine in v vse smeri. V našem telesu in umu vata predstavlja arhetip gibanja in je še posebej povezana s tem vidikom našega psiho-fizičnega življenja – je 'odgovorna' za gibanje pljuč pri dihanju, črevesja pri prebavi (peristaltika), gibanje srca, gibanje živčnih impulzov sem ter tja, gibanje miselnih vsebin ven in nazaj v predal našega spomina …
Kako pa je videti človek, ki mu v ajurvedski konstituciji vlada vata fluid? Telesno je to človek ozkega, suhljatega telesa (ne glede na to, ali je ono majhno ali veliko, krhko ali mišičasto), koža je suha, hrapava, temnejše, pogosto ugasle barve, ki ima odtenek barve zemlje. Vse na njem je ozko – obraz, oči, nos, ustnice, zobje, prsti, nohti in dlani, stopala. Oči so temno rjave (pri nordijskih rasah temnejšega odtenka modre barve), živahne, pogosto nemirne, suhih veznic; lasje so redki, suhi, žimasti. »Vata človek« je redko žejen, poti se minimalno, tudi po največji vročini; urinira relativno malo, pogosto pa je nagnjen k zaprtju, vetrovom in napihovanju. Psihološko je takšen posameznik radoveden, živahen, teoretično naravnanega uma in difuzne pozornosti. Nagiba se tesnobi, zaskrbljenosti in strahu, ko je soočen z življenjskimi težavami. Ima zelo široko razumevanje in izrazito dobro domišljijo. Težko prenaša omejitve življenja in si jih tudi sam s težavo postavlja. Zato tudi nekoliko potratno ravna s svojo duševno in fizično energijo, z denarjem, časom … s čimerkoli. Spi dokaj ‘plitvo’ in ima obdobja nespečnosti. Zelo je senzibilen in se na vplive okolja zelo hitro odziva.
Kaj naj počne človek vata konstitucije, da bi se uravnovesil? Predvsem si mora ustvariti navado rednega hranjenja in spanja, kar je za takšnega človeka težka naloga. Omejiti mora svoje aktivnosti, da ima dovolj časa za počitek in umiritev. Potrebuje veliko tišine in umirjenega telesnega gibanja. Jogijska praksa je zanj dobrodošla in zelo zaželena vse življenje, ker se kmalu po prvi mladosti, ko ga odlikuje izredna razgibanost sklepov, že v srednjih in starejših letih nagiba k izredni zatrdelosti sklepov, artrozam in drugim degenerativnim spremembam na kosteh. Meditacija, lahko tipa vipasana ali meditativno izgovarjanje manter, je za človeka tipa vata še ena praksa, ki naj bi ga spremljala vse življenje. Z njo se takšen posameznik nauči umirjati svoj hiperaktivni intelekt in tako se izogne marsikakšni stiski in težjim tesnobnim stanjem v življenju.
Hrana naj bi bila dovolj slana, poudarek mora biti še na kislem in sladkem okusu. Nikakor ni priporočljiva suha in mrzla hrana. Zelo dobre zanj so juhe in/ali enolončnice. Svetuje se mu še, da si raje privošči več manjših obrokov kot le dva zelo obilna. In še nekaj: nikoli naj se ne usede za mizo, ne da bi se umiril in ‘povezal’ s hrano, ki jo bo zaužil. Nikoli, res nikoli, naj ne bi ob obroku bral, gledal televizijo, poslušal radio ali kako drugače razpršil svojo pozornost.