Kdor je dosegel notranjo
Svetlobo, radost, srečo in
Je izenačen z Brahmanom,
Prav vsega je osvobojen.
Bhagavadgita/Gospodova pesem
Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970
Umetnost meditacije je način stopanja v stik z resničnostjo. Večina civiliziranih ljudi ni v stiku z resničnostjo, saj zamenjujejo dejanski svet s svetom, kot si ga predstavljajo, govorijo o njem in ga opisujejo. Na eni strani imamo resnični svet in na drugi strani sistem simbolov sveta v našem umu. To so zelo uporabni simboli in vse civilizacije so odvisne od njih, vendar imajo, kot vse dobre stvari, tudi pomanjkljivosti. Glavna slaba stran simbolov je, da jih zamenjujemo z resničnostjo, tako kot zamenjujemo denar z dejanskim bogastvom, naša imena, ideje in predstave o nas samih s samim sabo. Večina ljudi misli kompulzivno, kar pomeni, da se nenehno pogovarjamo sami s sabo. Včasih so rekli, da je pogovor s samim sabo prvi znak norosti. Če ves čas govorim, ne moram slišati drugih, in če ves čas mislim (se pogovarjam sam s sabo), ne morem misliti o ničemer drugem kot o mislih. Zato živim popolnoma potopljen v svet simbolov in nikoli nisem v odnosu z resničnostjo.
Ena od stvari, ki jih odkrijemo, ko se prenehamo pogovarjati sami s sabo, je, da obstaja le sedanjost, zgolj večni sedaj. In kmalu skozi prve izkušnje meditacija spoznamo, kaj pomeni: Biti tukaj in sedaj. Prav to nam omogoči, da se lahko sprostimo, malo umirimo.
Meditacija je stanje zavedanja, da smo eno s stvarnostjo. Da nismo ločena celota, tako kot se pogosto vidimo, čutimo, opisujemo. Da smo del narave in hkrati narava sama. Da smo val oceana in hkrati ocean sam. In ko dobimo izkušnjo te povezanosti, izginejo mnogi dvomi, strahovi in se vzpostavi notranje stanje stabilnosti in radosti.
Današnji človek išče notranjo stabilnost. To pomeni varnost, zdravje in razvoj.
Zahodni človek prepogosto išče rezultate meditacije, se sprašuje, kaj so njene koristi. Če upoštevamo načela vzhodnih kultur, kjer je meditacija prisotna že tisočletja, pa spoznamo, da niso tako pomembni rezultati ali cilj meditacije, ampak je najbolj pomembna pot: torej meditacija sama.
Meditacija sama je način, ki človeku vzpostavi pravi odnos do samega sebe in do okolja. Meditacija sama je pot iskanja ravnotežja. Je pot, ki nam krepi voljo in samodisciplino, vendar ne uspeva, če se nismo sposobni prepustiti toku diha, toku življenjske energije.
Besedilo: Sneža Vidovič