TO SO NAJTIŠJE POKRAJINE
To so najtišje pokrajine dušev senci zelenih kostanjev
v mirni kraški dolini.
Tvoje srce tako samo postaja,
svet se oddalja,tišina obdaja
tvoj molk sredi poljá.
Vrhovi kostanjev šumijo,
drevje z drevesi se pogovarja
in pred samoto, ki te očara,
ko se uzreš v sobani duše,
prek vrhov še zadnji zvoki
sveta drsijo preko polja.
Srečko Kosovel, Zbrano delo, Pesmi, DZS, 1964