Mnogi imajo svoje delovno mesto doma. Morda je to stvar osebne izbire ali okoliščin, še posebej za ženske velja, da se odločajo ostati doma in skrbeti za družino. Drugi spet si doma uredijo pisarno.Za vse pa velja, tako za tiste, ki v kakršnikoli obliki delajo doma ali pa vsak dan odhajajo od doma, da je joga disciplina. To pomeni, da ne trpi izgovorov, ki jih slišim zelo pogosto: nimam časa, nimam prostora.
Na uri joge pogosto opozorim navzoče na to, da ni dovolj, če enkrat na teden pridejo v studio in sledijo napotkom pri izvajanju asan, pranajame, sproščanju. To, kar jim na urah ponudimo, morajo znati uporabiti v vsakdanjem življenju, sicer vadba joge nima posebnega smisla in je pravzaprav enaka katerikoli aktivnosti, ki nas sprošča in okupira v prostem času.
Pravilno izvajanje asan, različne dihalne tehnike in tehnike sproščanja so namenjeni temu, da si z njimi izboljšamo življenje – da joga postane naš način življenja. Poglobi se naše zavedanje telesa, občutek za to, da ga v različnih položajih »pravilno nastavimo«, uporabljamo tako, da ga ohranjamo prožnega in pretočnega. Jogijske tehnike so v mnogih primerih čistilne tehnike, ki pomagajo presnovi v telesu v najširšem pomenu, kar pomaga našemu telesu in umu, da izloči nepotrebne nesnage, ki nas zastrupljajo tako telesno kot duševno. Joga nam pomaga postati boljši človek, tako fizično kot psihično in duhovno. In vse se začne doma.
Mnogi imajo svoje delovno mesto doma. Morda je to stvar osebne izbire ali okoliščin, še posebej za ženske velja, da se odločajo ostati doma in skrbeti za družino. Drugi spet si doma uredijo pisarno.
Za vse pa velja, tako za tiste, ki v kakršnikoli obliki delajo doma ali pa vsak dan odhajajo od doma, da je joga disciplina. To pomeni, da ne trpi izgovorov, ki jih slišim zelo pogosto: nimam časa, nimam prostora.
Če je naša odločitev, da bomo vsak dan nekaj minut (zadostuje 10–15 minut na dan, in to je bolje kot ura in pol enkrat na teden) namenili svoji jogijski praksi, si bomo ta čas dobesedno izborili. Morda bo treba nekaj dogovarjanja z družino, morda bomo morali vstajati prej ali izpustiti kakšno drugo nebistveno dejavnost. Toda ko se odločimo in določimo termin, ko nas nihče ne moti in se zapremo v prostor, ki smo ga izbrali, ugotovimo, da čas vedno imamo in da teh nekaj minut na dan kmalu postane potreba in darilo.
Najprej določimo prostor, kjer lahko pogrnemo svojo podlago za jogo, ki nam omogoča gibanje z razširjenimi okončinami v vse smeri. Prostor naj bo zračen in svetel, s čim manj moteče opreme, ki nam jemlje pozornost. Če nimamo možnosti, da bi si uredili prostor samo za jogo in meditacijo, si v stanovanju/hiši poiščimo prostor, ki se nam zdi najbolj prijeten in primeren, da nam zagotavlja tudi mir pred ostalimi člani družine. Ko vreme dopušča, je tak idealen prostor prav gotovo na vrtu, balkonu ali terasi.
Določimo uro, ki jo bomo namenili jogi. Pogosto je prav termin največja zadrega oziroma izgovor. Če ne vidimo druge rešitve, spremenimo uro, ko vstanemo. Vzemimo si čas uro ali pol ure prej, preden običajno vstanemo in vstane tudi naša družina. Na prvi pogled se nam zdi morda to precej neprijeten predlog, ki krati naše dragocene ure spanja. Toda ob podrobnem pogledu na naše navade se bo morda pokazalo, da lahko spanje podaljšamo tako, da gremo prej v posteljo. Običajna dnevna rutina nam bo pokazala, da pozno zvečer posedamo pred televizorjem ali si damo dela z nebistvenimi gospodinjskimi opravili. Pojdimo prej v posteljo in spoznajmo, kako lepa so jutra. Morda je zato dobra odločitev, da začnemo s svojo prakso poleti, ko so jutra topla in čudovita, lahko gremo na vrt in se mirno harmonično prebudimo ob nekaj asanah, pranajami, morda meditaciji in skodelici čaja. Ko se dnevi skrajšajo in je zjutraj, ko vstanemo, še tema, pa nas to ob disciplinirani vadbi ne bo čisto nič več motilo, ker bodo ti samotni trenutki naše joge postali naša potreba in želja.
Svojo družino naučimo, naj nas ne moti. To velja za vse enako in tudi telefonski klici naj nas ne spravijo iz tira. Naučimo svoje bližnje, da je to naš čas, ki je nedotakljiv, in prav vse lahko počaka tistih nekaj minut.
Za začetnike v jogi, ki se jim običajno še ne uspe zapomniti sosledja asan, povezanih v neko logično celoto, je koristno, da si pomagajo z DVD-jem ali prosijo svoje učitelje, da jim pripravijo narisane vaje, ki so primerne za jutranjo ali večerno sadhano.
Sicer pa se naučimo poslušati svoje telo, ki nas bo samo vodilo iz asane v asano. Pridejo dnevi, ko potrebujemo malce več razgibavanja hrbtenice ali kolkov, ko nam prija poživljajoča pranajama ali samo obsedimo v meditaciji. Sčasoma bo teh nekaj minut postalo nekaj najbolj dragocenega, kar bomo storili zase, naš dan se bo začel prijetno, umirjeno in poživljajoče. Z notranjim občutkom ravnovesja, zbranosti in samozavesti bomo z odprtim srcem, zravnanimi rameni in prizemljeni stopili novim izzivom naproti. Ali pa bomo zvečer, po vseh vtisih, doživetjih in stresu, potegnili črto, umirili telo, ga pripravili na globok počitek, strnili vtise dneva in ločili zrno od plevela.
Barbara Habič Pregl