Med enim izmed teh obhodov smo si privoščili počitek v čudovitem parku Inokašira. Sprehajalne poti prepredajo okolico jezera, po katerem se lahko za nekaj pičlih jenov zapelješ v enem od velikih belih plastičnih labodov, ki plovejo po gladini. Zveni kičasto, pa vendar tako simpatično japonsko, da ne zameriš kupu plastike sredi zelenja.
V parku je tempelj budistične boginje glasbe in umetnosti, imenovane Beizaten. Gre za isto boginjo, ki jo v hinduizmu poznamo pod imenom Sarasvati. V japonski mitologiji je zasedla pomembno mesto že v 6. stoletju prek kitajskih prevodov pomembnejših suter iz mahajanske veje budizma.
Od nekdaj so me zanimali prepletanje mitologij, njihovi skupni izvori in lokalne variacije. Budizem je nastal kot reforma hinduizma, pa vendar nosi naprej velik del njegove tradicije. Moje razmišljanje v omenjenem parku se je ustavilo pri jogi. Od nekdaj sem jo povezovala z indijskim hinduizmom, obema služijo isti teksti in pojmi, ki razlagajo svet in življenje. Pa vendar, hinduizem se uvršča med religije, joga sama pa je, kljub istemu viru, filozofija.
Patandžalijeve jogijske sutre, eden prvih in temeljnih sistematičnih zapisov o jogi, se v veliki meri naslanjajo prav na takrat vzhajajoči budizem, ki se je odrekel rigidnim načelom religije in se utemeljil kot filozofski sistem. Patandžali se je pri svoji ‘osemstopenjski poti samouresničitve’ zgledoval po budistični ‘osemčlenski poti’, tako v moralnem pogledu (npr. upoštevanje nenasilja) kot tudi v spodbujanju kontemplacije in meditacije kot najvišje poti do osvoboditve. Tudi ‘štiri budistične resnice’ v ničemer ne nasprotujejo jogijskemu pogledu na svet. Obema doktrinama je skupni cilj osvoboditev od trpljenja, v budizmu lahko to dosežemo s ‘srednjo potjo’, v jogijski jezik prevedeno pa gre za uravnovešanje Sončevega in Luninega principa energije (ha-tha), torej ravnotežje, prav tako srednjo pot, kar pripelje do samouresničitve in osvoboditve.
Medtem ko sem razmišljala, kako je duhovnost kljub različnim pristopom ena sama, smo prišli do templja boginje Beizaten. Vsi trije, vključno z Naotom, jo bolje poznamo v njeni indijski različici. A vendar je ista. Boginja glasbe, zavetnica umetnikov. In ker sta tako Miha kot Naoto glasbenika, dva izmed mnogih, ki poskušajo svojo srečo v tem velikem mestu, smo se ji tiho priklonili in priporočili.
Zana Fabjan Blažič