»…..Ta beseda (meditacija, op. B.H.P.) se na najbolj nesrečen način uporablja tako na Vzhodu kot na Zahodu. Obstajajo različne šole meditacije, različne metode in sistemi. So sistemi, ki učijo: Opazuj premikanje svojega palca, opazuj ga, opazuj ga, opazuj ga; drugi sistemi spet zagovarjajo sedenje v določeni drži, pravilno dihanje ali urjenje zavedanja. Vse to je popolnoma mehanično. Druga metoda vam da določeno besedo in trdi, da boste s ponavljanjem doživeli neko izredno transcendentalno izkušnjo. To je pravi nesmisel. To je oblika samohipnoze. Z neskončnim ponavljanjem besede Amen ali Om ali kokakola boste očitno dosegli določeno izkušnjo, kajti ob ponavljanju um postane tih.
To je zelo znan fenomen, ki ga v Indiji vadijo že več tisočletij-imenovan mantra joga. S ponavljanjem lahko napeljete um, da je blag in upogljiv, toda še vedno je neznaten, obrabljen, majhen um. Mogoče bi bilo enako, če postavite na polico kamina palico, ki ste jo pobrali na vrtu in ji vsak dan podarite rožo. Po enem mesecu jo boste
častili in če pred njo ne boste položili cvetlice, bo to postalo greh. Meditacija ne sledi nobenemu sistemu; to ni stalno ponavljanje in posnemanje. Meditacija ni koncentracija. …
…Meditacija zahteva osupljivo buden um; meditacija je razumevanje celotnega življenja, v katerem ni več nobene oblike razdrobljenosti. Meditacija ni nadzor misli, kajti ko nadziramo mišljenje, to ustvari v umu konflikt, toda ko razumete zgradbo in izvor mišljenja, … potem se mišljenje ne bo vmešalo. Prav to razumevanje zgradbe mišljenja je njegova lastna disciplina, ki je meditacija. Meditacija pomeni zavedati se vsake misli in vsakega občutka, nikoli reči to je prav ali napačno, temveč to samo opazovati in se s tem gibati. …Meditacija je ena največjih umetnosti v življenju-morda največja in ne moremo se je naučiti od nikogar in v tem je njena lepota.«