» Ko kuham, se ne pogovarjam, saj mi sicer pade koncentracija. Zanimivo je to, da ko kuham, ne meditiram na neko duhovno prakso, ampak se povsem osredotočim na delo, ki ga opravljam.
V bistvu sta v tistem trenutku meditacija in duhovnost to, kako dati ravno prav začimb, kako dobro olupiti korenček, narezati cvetačo ...«
Kdaj in kako si prišel v stik s kuhanjem?
Kuharija me je zelo privlačila že od otroštva. Že v zgodnjih letih osnovne šole sem pripravljal kosila, kot presenečenje za starše, ko so prišli domov iz službe.
Moj oče je bil profesionalni kuhar in je v vojski učil kuhati vojake. Med počitnicami sem bil pogosto v kuhinji in opazoval. Jasno, takrat še nisem niti približno mislil, da bi pozneje postal kuhar, kaj šele vegetarijanec. Z vegetarijanstvom sem se srečal pri svojih 17 letih, in ker rad kuham, so me vegetarijanski recepti zelo prevzeli, celo tako, da tri mesece sploh nisem opazil, da ne jem mesa. Počutil sem se zelo dobro, še posebej v šoli mi je šlo zelo dobro. Izboljšala se mi je koncentracija in izostril spomin.
Kmalu sem se pridružil članom slovenski skupnosti Hare Krišna, kjer pa so se mi odprla vrata v nove razsežnosti kuhinjskih mojstrovin in skrivnosti. Tako imenovana vedska kuhinja ali izvorna indijska kuhinja ima svojo bogato tradicijo že več kot 5000 let.
Vse me je takoj prevzelo in imel sem veliko srečo, da sem se vsa ta leta lahko učil in izpopolnjeval po različnih centrih in restavracijah, ki jih ima Skupnost za zavest Krišne po vsem svetu.
Leta 2003 sem začel s kuharskimi tečaji in kuharsko šolo, ki je zelo lepo sprejeta vse do danes. Zanimanje zelo narašča, tako da se ni bati za našo prihodnost.
Pozneje, leta 2007, smo začeli vedska kosila tudi dostavljati pod imenom Okusno Mobilno. Leta 2008 pa smo v Šiški Ljubljani na Žibertovi 27 odprli samopostrežno vegetarijansko restavracijo GOVINDA’S .
Lahko rečem, da sem se našel v kuhanju. Kuhanje je zame sprostitev, meditacija in aktivnost ki v meni prebudi srečo in radost.
Kaj je po tvojih besedah vedska kuhinja in kaj pomeni tebi?
Vedska kuhinja je, kot že rečeno, izvorna indijska kuhinja, ki temelji na duhovnih načelih lakto vegetarijanstva. Vsebuje vse vrste sadja in zelenjave, oreščke, stročnice, mleko in mlečne izdelke in žita ter pestro paleto začimb, izključuje pa meso, ribe in jajca.
Poleg tega je pri kuhanju zelo pomembno, kako je hrana pripravljena. Hrano zaužijemo na treh ravneh.
- FIZIČNA RAVEN, kjer nam hrana da občutek sitosti. Pomembna je tudi kakovost surovin, iz katerih je pripravljena hrana.
- SUBTILNA RAVEN je raven, kjer prek hrane sprejmemo razpoloženje kuharja med kuho. To je zelo pomembno, saj kuhar ne sme biti slabe volje, se med kuhanjem prepirati, imeti nečiste misli … ta energija se prek hrane prenese tudi na tistega, ki takšno hrano poje. Kuhar mora biti med kuhanjem vsaj veder, če ne že srečen in zadovoljen.
- SPIRITUALNA RAVEN je raven, na kateri hrano energetsko očistimo negativne energije ali karme z mantro. Takšna hrana je potem brez tesnobe.
Torej, s tem, ko upoštevamo vse tri ravni, lahko dobimo zelo kakovostno in energetsko polno hrano, ki osreči telo, um in duha.
Se je tvoja praksa z leti spreminjala? Si od nekdaj zagovornik vedske kuhinje?
Odkar sem začel kuhati po načelih vedske kuhinje, sem postal njen zagovornik do te mere, da jo tudi poučujem na kuharskih tečajih. Morda je na začetku mali kulinarični šok, ko pa se navadiš, se drugo težko primerja.
Vedska kuhinja temelji na pestri izbiri začimb, ki vsebujejo eterična olja. Ta poskrbijo, da v našem telesu ustvarijo stanje, da ne prihaja do bolezni.
Kakšna je slovenska prehranjevalna zavest?
Zelo me veseli, da se ljudje ozaveščajo in da vse več ljudi prisega na zdravo vegetarijansko prehrano. Zavest se je občutno spremenila, vendar pa je treba pri tem veliko še narediti.
Potoval si po svetu, kuhal in se učil. Povej nam kakšno zgodbo iz tistih časov.
Bilo je še zelo na začetku, ko sem začel kuhati za večje število ljudi. Bilo je kar težko, še posebej, ker sem bil časovno omejen in se je nekajkrat zgodilo, da je bila zelenjava surova. Šef kuhinje je bil vznemirjen. Moja mentorica mi je predlagala, da kuhanje morda ni poklic zame. Nekaj časa sem opravljal druga dela. Narava gostinstva je, da vedno primanjkuje kuharjev, in po nekem času me je moja mentorica prosila, če bi šel spet v kuhinjo. Vprašal sem jo, ali se šali, in vztrajal, da kuhinja ni zame. Tudi ona je bila zelo vztrajna in je na vsak način hotela, da grem v kuhinjo.
Potem pa sem se domislil nečesa, kar je za zmeraj zaznamovalo mojo kuharsko kariero. Moja mentorica je bila zares vrhunska kuharica, in kdorkoli je poskusil njene jedi, je bil povsem impresioniran.
Prosil sem jo, da mi da svoj blagoslov, da bi lahko tudi jaz vsaj malo s svojimi kuharskimi podvigi zadovoljil goste. Takrat sem zares začutil moč blagoslova. Od takrat mi je uspelo zadovoljiti še tako prefinjenega in zahtevnega šefa.
Kakšni izzivi te še čakajo v življenju? Kaj pripravljaš?
Zame so vsake poletne počitnice zaključek preteklega leta. Takrat naredim analizo za nazaj, se spominjam projektov in stvari, ki sem jih v tistem letu počel, jih analiziram in ocenjujem, kako so bili uspešni. Tako kot leto poprej se tudi takrat vprašam le, kakšne izzive mi bo prineslo naslednje leto; no, bomo videli, si rečem, in počakam, da mine, da ga lahko potem spet analiziram. Zelo zanimivo.
Načeloma si ne delam velikih načrtov, ampak si postavim bolj grobe smernice. V bistvu se rajši prepustim, da Bog naredi načrt, ki ga potem skušam s srcem po svojih najboljših močeh izpolniti. Tako se še najbolj izteče. Za zdaj je moja naloga, da poleg restavracije, ki je kar zajeten projekt, pomagam tudi ženi, saj imava tri čudovite navihance. Najstarejši Matevž ima sedem let, Julija ima štiri leta, Lukec pa je pred kratkim dopolnil sedem mesecev. V prihodnosti pa si želim, da bi nastopil v kakšni kuharski oddaji na TV in še bolj razširil prepoznavnost vedske vegetarijanske kuhinje.
Bomo videl, kaj nam čas prinese. Pustimo se presenetiti.
Kje so tvoje misli med pripravo hrane?
Ko kuham, se ne pogovarjam, saj mi sicer pade koncentracija. Zanimivo je to, da ko kuham, ne meditiram na neko duhovno prakso, ampak se povsem osredotočim na delo, ki ga opravljam.
V bistvu sta v tistem trenutku meditacija in duhovnost to, kako dati ravno prav začimb, kako dobro olupiti korenček, narezati cvetačo … sicer se lahko zgodi, da pademo v sanjarjenje in kuhanje traja celo večnost, pa še urežemo se lahko. Biti moramo stoodstotno zavestni stvari, ki jih počnemo. To je prava meditacija. V ozadju pa imamo lahko prijetno meditativno spiritualno glasbo.
Kaj je tvoja definicija uspeha?
Definicija uspeha dobre hrane je, da kuhamo s srcem. Vse drugo je samo dekoracija. V naši restavraciji Govinda’s gradimo na dveh načelih:
- DOBRI ODNOSI V KOLEKTIVU
- KAKOVOST DELA
Ko zagotovimo ti dve stvari, potem vse ostalo avtomatsko sledi. Da bi vzpostavili to dvoje, pa je potrebno veliko energije, potrpežljivosti in dobre volje.