Wyston Hugh AUDEN

MUSÉE DES BEAUX ARTS O trpljenju se stari mojstri nikoli niso motili: kako dobro so razumeli njegov človeški položaj; kako obstaja, medtem ko kdo drug jé, odpira okno ali gre zgolj brezbrižno mimo; kako mora, ko stari tako spoštljivo, hrepeneče čakajo čudežno rojstvo, vselej obstajati otrok, ki mu ni posebno do tega in se drsa […]

MUSÉE DES BEAUX ARTS

O trpljenju se stari mojstri nikoli
niso motili: kako dobro so razumeli
njegov človeški položaj; kako obstaja,
medtem ko kdo drug jé, odpira okno ali gre zgolj
brezbrižno mimo;
kako mora, ko stari tako spoštljivo,
hrepeneče čakajo
čudežno rojstvo, vselej obstajati
otrok, ki mu ni posebno do tega in se drsa
na ribniku ob robu gozda;
nikoli niso pozabili,
da mora celo strašno mučeništvo svojo pot
v nekem kotu, na nekem umazanem kraju,
kjer psi živijo svoje pasje življenje in si rabljev konj
drgne nedolžno zadnjico ob drevo.

Vzemimo Brueghlovega Ikara: kako se vse čisto lagodno
odvrača od nesreče; orač je morda
slišal pljusk, izgubljeni krik,
a zanj ta neuspeh ni bil pomemben; sonce je sijalo,
kot je moralo, na bele noge, izginjajoče v zeleni
vodi; in potratno lepa ladja, ki je gotovo opazila
nekaj osupljivega, dečka, padajočega z neba,
je bila nekam namenjena in je mirno plula dalje.

Prevedel Jure Potokar