Vdih, roki gor, izdih, predklon…
Vdih, iztegnemo trup, poskok v skleco…
Vadba aštanga joge z Davidom Swensonom je kot vožnja s hitrim avtomobilom, polna adrenalina. Pogosto sta telo in duh na mejah svoje zmogljivosti, a ne skočita preko nje. Aštanga joga je stil hatha joge, kjer se zaporedje asan niza po vedno istem zaporedju v povezavi z ujaji dihom, aktivacijo energetskih ventilov (bande), pogledom, usmerjenim v eno točko in usmerjeno pozornostjo. Praksa aštanga joge je dinamična in fizično zahtevna.
David Swenson je verjetno eden najpomembnejših promotorjev tega stila v zahodnem svetu. Njegove demonstracije, ki jih lahko vidimo na spletu, navdušujejo obiskovalce njegovih delavnic po vsem svetu.
A naj nas tisto, kar vidimo, ne zavede!
Davidov nastop je fascinanten in zabaven, praksa, ki jo podaja, pa je usmerjena globoko navznoter.
Delavnica, ki sva jo novembra 2009 obiskala z Evo Lino v Londonu, je bila razdeljena na šest sklopov, v dveh dneh. Prva delavnica je bila namenjena prvi seriji aštanga joge. Ko se je David prepričal, da to serijo vsi dobro poznamo, je odgovoril na vprašanja, ki so kar deževala z vseh strani. Potem smo skočili na hitri vlak in v ritmu ujaji diha sledili praksi vse do konca, do sproščujočega položaja trupla.
Drugi sklop je bil namenjen temu, kar je posledica vseh dinamičnih stilov. Lebdenju. Raziskovali smo inverzne položaje stoje na rokah, postavili smo nove definicije posameznih asan. In ta nov pogled na položaje nas je pripeljal do tretje delavnice tistega dne, ko smo raziskovali nasprotja, ki so del našega vsakdanjika in seveda tudi naše prakse joge. Po napornem dnevu je bil čaš tudi za sprehod po Sohu, potem pa skok v posteljo.
Naslednji dan so nas čakale še tri delavnice. Prva je bila namenjena drugi seriji aštanga joge. Ker je ta zahtevnejša od prve, nas je David najprej poučil, kako jo vključiti v svojo prakso, potem pa nas je povabil na »joga safari«. Potovali smo od asane do asane, v skladu s svojimi zmožnostmi in s pomočjo Davidovih navodil. Veliko nas je potovalo v asane, za katere si nismo niti mislili, da jih zmore naše telo. Na koncu nas je David še nasmejal z zgodbico. Ki jo je sestavil iz nekakšnih položajev: o insektu, ki piči pava pod rep in vse to opazuje konj… Sliši se čudno, ampak, ko povežemo zgodbo v vinjaso in si pri tem še predstavljamo Swensona, ki hudomušno vse to opisuje, je zgodba zelo zabavna in očarljiva.(Za celo zgodbo bo treba obiskati kako Swensonovo delavnico, morda kdaj tudi v Sloveniji.)
Sledila je dolga in zaslužena sprostitev.
Naslednja delavnica je bila posvečena zaklonom. S pomočjo partnerja smo upogibe nazaj razdelili na drobce, jih obdelali in ponovno sestavili. Tako smo bili pripravljeni na zadnjo delavnico, posvečeno pranajami. Odprl nam je uvid v prakso pranajame, kot jo je poučeval guru Pattabhi Jois.
Delavnica je bila vredna obiska in lahko rečem, da mi je Swenson podaril kar nekaj materiala, s katerim se sedaj ukvarjam tudi med svojo redno prakso.
David Swenson je topla oseba in sledi nekaj izjav, ki jih je namenil bralcem joga portala.
Gospod Swenson, kakšna je bila Vaša prva izkušnja joge in kaj Vas je takrat najbolj pritegnilo? Koliko ste bili stari?
Z jogo sem se srečal pri 13 letih v Houstonu v Texasu.Že moja prva praksa joge me je navdala s
posebnimi občutki. Joga je postala nekaj, česar sem se veselil. Z bratom sva vadila na prostem in za naju je bilo to nekaj, kar naju je globoko povezalo z naravo. Ta občutek notranjega ravnovesja je tisto, kar me je vedno znova pritegnilo nazaj k jogi.
Kako dolgo ste bili učenec Pattabhi Joisa? Prosim, povejte nam kaj o tej izkušnji.
Z aštanga jogo me je seznanil leta 1973 David Williams in dve leti kasneje je prvič pripeljal v Ameriko K. Pattahbi Joisa. Takrat sem tudi postal njegov učenec.To je bila vsekakor izjemna izkušnja.Bil je učitelj z izredno močno energijo. Njegova prisotnost nas je navdihovala, da smo v svoji osebni praksi iskali vse večjo poglobljenost. Učitelj je popolnoma obvladoval našo učilnico, vendar je bilo razpoloženje z njim ves čas veselo in razigrano. Pattabhi Joisa smo izgubili maja lani in ne mine dan, da ga ne bi pogrešal.
Aštanga joga velja za dinamično in zahtevno jogijsko prakso. Prihaja do poškodb, tudi pri tistih, ki prakticirajo pod nadzorom učiteljev. Kaj bi svetovali tako začetnikom kot učiteljem, da bi se temu izognili?
Prav nobene potrebe ni, da bi se pri prakticiranju aštanga joge poškodovali. Aštanga joga ni še nikoli nikogar poškodovala sama po sebi.Ta stil joge je kot orodje;če uporabim primer, je kot kladivo: lahko se močno udarimo v prst in za to obtožimo slabo kladivo.Poglejte, kaj lahko naredi mojemu prstu! Lahko pa s tem istim kladivom zgradimo svetišče. Ko pride do poškodbe, je bilo na nek način orodje neprimerno uporabljeno, s strani učenca, ali s strani učitelja. Ta vrsta joge je kot proces zdravljenja in mnogo več je tistih, ki lahko pričajo o čudovitih učinkih, ki jim jih je aštanga joga dala.Če bi že ponudil kakšen nasvet, menim, da je najpomembnejša potrpežljivost tako pri učenju kot poučevanju joge.Zgledujmo se v naravi :najmočnejša drevesa v gozdu rastejo najbolj počasi.
Kaj bi lahko rekli o duhovnem vidiku Vaše jogijske prakse?
Duhovni vidik prakse joge je v podrobnostih našega vsakdana, potem, ko stopimo s svoje blazine za jogo.Trudim se biti odgovorna oseba in spoštljiv ter sočuten do soljudi.Toda ne morem trditi, da sem popoln in nisem prepričan, da sem poduhovljen človek. Preprosto, ukvarjam se z jogo in se trudim po svojih najboljših močeh za osebno rast.
Robert Honn