Manca in Tina Košir

Manca Košir

MANCA  KOŠIR: Ne vem, kdaj je bilo to, a gotovo pred več kot desetimi leti, ko sem povabila prijateljico (morda pa je ona mene?), da greva na tečaj joge. K pravi Indijki v Tara Yoga Center. Ko sem jo prvič videla, to lepo žensko z imenom Swami Vishwashakti Sarasvati, sem občutila njeno moč, strogost do učencev, doslednost, disciplino, kar imajo ljudje z visoko stopnjo zavedanja. In z nezmotljivim občutkom poslanstva. Njeno je učiti jogo po starodavni indijski metodi Biharske šole. In pri tem imeti tudi tako trde učence, kot je moja malenkost.

TINA KOŠIR: Pri meni se je vse začelo – s knjigo. Bilo je nekega klavrnega dne pred kakšnimi devetimi leti. Stara sem bila osemnajst let, imela sem zoprno angino in zmanjkalo mi je čtiva. Pa sem zavila v sosednjo sobo in brskala po maminih policah – medtem ko sem z ene prenatrpanih polic poskušala izvleči neki roman, mi je s police višje mimo glave poletela zajetna knjiga in s treskom pristala na tleh … Bila je Integralna joga velikega indijskega filozofa in mistika Šri Aurobinde. Vzela sem jo v roke in s prve strani je vame zasijal stavek: »Vse življenje je joga.« Knjigo sem odložila nekaj dni pozneje. Prebrala sem jo na dušek. Vmes sem malo spala, kdaj pa kdaj kaj pojedla, sicer pa brala, brala, brala. To je knjiga, ki mi je spremenila življenje.


MANCA  KOŠIR:MOJA JOGA

Manca KoširNe vem, kdaj je bilo to, a gotovo pred več kot desetimi leti, ko sem povabila prijateljico (morda pa je ona mene?), da greva na tečaj joge. K pravi Indijki v Tara Yoga Center. Ko sem jo prvič videla, to lepo žensko z imenom Swami Vishwashakti Sarasvati, sem občutila njeno moč, strogost do učencev, doslednost, disciplino, kar imajo ljudje z visoko stopnjo zavedanja. In z nezmotljivim občutkom poslanstva. Njeno je učiti jogo po starodavni indijski metodi Biharske šole. In pri tem imeti tudi tako trde učence, kot je moja malenkost.

Čez nekaj let sem šla ponovno. Spet na tečaj prve stopnje. Zdaj mi je šlo že bolje. Na racionalni in duhovni ravni sem dojela, kaj je joga in zakaj, na telesni pa nisem bila za odlično. Pa me je Swami spodbudila, da je moja jogijska pot pot srca, in v tej jogi da sem odlična, je rekla. Ter me potolažila za vekomaj.

Ampak kljub temu že desetletje začenjam dan s polurno obredno jogo. Prve stopnje, kakopak. Ne diham, kot bi bilo potrebno, moje asane niso perfektne, ampak moje telo mi je kljub temu hvaležno za to, da vztrajno, dan za dnem delam jogo. Zelo se je spremenilo to telo z jogo in s telesom tudi moja duša in duh. Morda najhitreje v zadnjih dveh, treh letih, ko sem vsak večer redno delala jogo nidro. Zavedanje je postalo moja pot in za hojo po njej – čeprav se spotikam, oj, se, saj ima moj ego krempeljce in ti še niso postriženi – sem obilo in bogato nagrajevana sleherni dan, vsako uro dneva in noči. Na telesni ravni sem hvaležna, ker nimam več zvinov stopal, kar je bila desetletja moja »špecialiteta«. Nekajkrat mi je na ledu že tako zdrsnilo, da bi bila hrbtenica lahko v kritičnem stanju, a me je samo »cuknilo« in potem sem se čudežno zravnala, ko bi v prejšnjih časih obležala na tleh. Kaj bi naštevala dalje. Bolj sem gibčna, bolj okretna, bolj sem živa, več imam energije, bolj sem odprta in povezana z vertikalo, kadar se dan začne z jogo. Kadar pa se ne – kar je k sreči redko –, se počutim kot zarjavel mehanizem, ki ne more gladko, elegantno teči, ker ni namazan z oljem in je njegova lahkotnost blokirana.

Pred osmimi leti, se mi zdi, je mojo najljubšo najmlajšo hči katapultiralo branje moje ljube knjige Integralna joga iz njene sobe v mojo in oznanila je slovesno: »Šla se bom učit jogo. A ti čisto tiho bodi, nikar mi ne govori, kam naj grem, bom že sama našla, kaj je primerno zame. Grem na internet, » in se je vrnila v svoje sobane. Od koder je čez čas spet energično izstopila, oznanjujoč: »Vem, kam bom šla. V Tara Yoga Center.« Njena mati, zavedajoča se dejstva, da v naši družini ne drži, da ne bi padlo jabolko daleč od drevesa, temveč je ravno obratno, pri nas drevo ne raste daleč od jabolka, sem se nasmehnila. In zinila, kar mi ne bi bilo treba, a matere smo zato na svetu, da to rade počnemo: »Saj prav tu sem se učila jogo tudi jaz.« K sreči ji ta pripomba ni vzela veselja.  

Zdaj je Tina že učiteljica joge, prevajalka jogijskih besedil, redna obiskovalka ašrama njenega guruja v Indiji, predana in zavzeta učenka jogijske poti. Njena mati jo občudujem in podpiram to njeno zavzetost. Srečna sem, da se je prepoznala; stara niti ne dvajset let je že vedela, po kateri poti naj hodi. In prišla je že daleč, tako daleč, da gre Svetlobi naproti z vse manj odkloni in ovirami. In po tem vem, da je bila po-klicana. Ker je tako mlada spoznala, kar njena mati o sebi ve manj let, kot je ona stara. Namreč, kdo sem in kaj je moja prava narava. Joga mi pri tem zagotovo pomaga, čeprav je moja bolj telovadne sorte. Moja pot je pot srca, pot zavedanja, razumevanja in modrosti. Najbrž tudi joga, a take vrste, ki ji jaz ne vem imena. Kar tudi ni potrebno. Kajti na tej poti so pomembne izkušnje in pristna, resnična doživetja. Uvidi, ki se nam zasvetlikajo prav takrat, ko mislimo, da se ne premikamo nikamor več. Popolno sprejemanje. Nenavezanost. Sočutje. Ljubezen. Vsega tega me učita obe hčeri, Tina in Ladeja, moji trije čarobni vnuki, srečevanja z ljudmi, bivanje v samoti in tišini … In delo z  umirajočimi z največjo intenzivnostjo. Bogu hvala za vse, rečem vsako jutro, ko končam jogo, in vsak večer, preden pod vekami utonem v vzporedni svet resničnosti.
 

TINA KOŠIR- JOGA JE MOJA DROGA

Tina KoširPri meni se je vse začelo –  s knjigo. Bilo je nekega klavrnega dne pred kakšnimi devetimi leti. Stara sem bila osemnajst let, imela sem zoprno angino in zmanjkalo mi je čtiva. Pa sem zavila v sosednjo sobo in brskala po maminih policah – medtem ko sem z ene prenatrpanih polic poskušala izvleči neki roman, mi je s police višje mimo glave poletela zajetna knjiga in s treskom pristala na tleh … Bila je Integralna joga velikega indijskega filozofa in mistika Šri Aurobinde. Vzela sem jo v roke in s prve strani je vame zasijal stavek: »Vse življenje je joga.« Knjigo sem odložila nekaj dni pozneje. Prebrala sem jo na dušek. Vmes sem malo spala, kdaj pa kdaj kaj pojedla, sicer pa brala, brala, brala. To je knjiga, ki mi je spremenila življenje.

Joga me je tako poklicala zelo po »indijsko«  – ne kot telovadba, namenjena temu, da v špagi ali z nogami za vratom čim čudovitejše izgledaš na kateri od naslovnic, ampak kot natančna vadba, s katero se viša raven življenjske energije ter širi in poglablja zavedanje. Asane (telesni položaji) in pranajama (uravnavanje življenjske energije, večinoma s pomočjo diha) sta pomembni praksi, a preizkusni kamen dozorevanja v jogi je kar življenje samo – odnos do sebe, drugih bitij, okolja.  

Ko sem iskala učitelja, ki bi me jogo učil čim bolj pristno, sem prek spletnih strani odkrila Tara Yoga Center in učiteljico Swami Vishwashakti Saraswati. Prijavila sem se in … ostala. Zadnjih osem let je joga vsak dan bolj ne le del mojega življenja, vadba, ki jo zaključiš v eni uri, ampak način življenja in razumevanja sveta. Živeti poskušam čim več odtenkov joge – hatha jogo za zdravo telo in energetsko ravnovesje; karma jogo – jogo pravilnega delovanja brez navezanosti na rezultate; gjana jogo – modrost joge; seva jogo – jogo služenja drugim bitjem; radža jogo – natančne meditativne prakse osredotočenja in poglobitve zavesti; nada jogo – delo z zvokom … Joga me je tako prevzela, da sem pri Swami Vishwashakti opravila triletni tečaj za učitelja joge, kajti ni lepšega kot to, kar ljubiš, deliti še z drugimi.

Najpomembnejši korak v moji praksi joge pa je bila iniciacija pri učitelju Paramahamsi Niranjananandi Saraswatiju. Za čudovito vez z Mojstrom, ki ni povsem opisljiva in razložljiva, sem hvaležna vsak dan znova.

Življenja brez joge si po osmih letih vadbe ne znam pa tudi nočem več predstavljati. Moj meditativni kotek je moje svetišče, kjer se umirim in kjer me vedno čaka velika mera navdiha. Življenje je veliko lažje, če poznaš način, kako ne glede na vse, kar se dogaja, ohraniti notranjo radost in mir … Ni kaj, joga je moja droga!
 

In ker se je vse začelo z Integralno jogo Sri Aurobinda, je Manca priložila še odlomek iz knjige Duhovni učitelji.

Glej: Kaj je joga/Veliki učitelji/Sri Aurobindo