Vsak se rodi z nekim kvantitativnim razmerjem fluidov na ravni telesa in uma. Pet velikih elementov je temelj vsega manifestiranega sveta, fluidi pa so njihove kombinacije; naše telo in um sta zgrajena s prepletanjem vseh treh fluidov. Razlikujemo se v tem, kakšna so njihova razmerja in kakšna je njihova kvaliteta – guna.
Vsak se rodi z nekim kvantitativnim razmerjem fluidov na ravni telesa in uma. Pet velikih elementov je temelj vsega manifestiranega sveta, fluidi pa so njihove kombinacije; naše telo in um sta zgrajena s prepletanjem vseh treh fluidov. Razlikujemo se v tem, kakšna so njihova razmerja in kakšna je njihova kvaliteta – guna.
V indijski filozofski tradiciji poznamo tri temeljne kvalitete vsega, kar obstaja. Te so povezane z zavestjo sleherne oblike življenja – ker za indijskega misleca , je živo vse, kar nastane potem, ko puruša, duh, izdihne svojo namero, da manifestira svetove in se v njih zrcali.
Gune so: satva (beseda je nastala iz sanskrtske besede ‘sat’, kar pomeni bistvo, resnica …), kvaliteta zavesti, ko je ta umirjena in uglašena z višjimi, subtilnimi ravnmi bivanja, vse tja do ravni duše, jive ali še naprej, duha.
Naslednja guna je radžas. Ta beseda izvorno pomeni ‘območje megle’ in pomeni kvaliteto zavesti, ki je v dinamičnem stanju, v gibanju, zato ni mogoče jasno dojemati resnic višjih ravni – vse je spremenjeno, izkrivljeno. Podobno, kot valovita gladina morja ne zrcali le enega sonca, ampak je na vsakem valu eno sonce; slika torej ne ustreza resnici, da sije le eno sonce.
Tretja guna je tamas (beseda v sanskrtu pomeni ‘slepilo’, ‘tema’ …) in je stanje zavesti, ki je statično. Ohranja zemeljsko, materialno sliko realnosti, jo obdaja ter jo s svojo težo in inercijo vzdržuje in podpira.
Pri večini ljudi ob rojstvu prevladuje eden ali kombinacija dveh fluidov. Pravimo, da to kvantitativno razmerje fluidov predstavlja njihovo osnovno ajurvedsko konstitucijo. Iz tega razmerja izhaja tudi napotek, kakšno hrano naj bi posameznik užival in kakšen življenjski slog mu ustreza. O ravnovesju oz. zdravju govorimo, ko so vsi trije fluidi zastopani v enakem kvantitativnem razmerju in so satvični. Ne glede na to, kateri fluid ali katera dva fluida prevladujeta, moramo z načinom življenja in prehrano v svoj psihosomatski svet vnašati elemente manjkajočih fluidov, da bi ustvarili približno enako razmerje vseh treh fluidov. Šele njihovo uglašeno, sinergično delovanje omogoča popolnost fizioloških procesov, odpornost telesa in uravnoteženo duševnost.
Ko govorimo o bolezenskem stanju fluidov, fluid poimenujemo ‘doša’ (v sanskrtu to pomeni ‘motnja’ ali ‘napaka’). Fluid lahko povzroči bolezensko stanje tako, da se pretirano poveča in tako poruši ravnovesje med vsemi tremi fluidi ali pa se poveže z amo, lahko pa se poveča in poveže z amo. Ko se fluid poveča, v ajurvedi to stanje imenujemo ‘nirama doša’. Če pa obstaja povezanost z amo, je to stanje ‘sama doša’.
Na splošno so bolezni lahko tipa vata, pita ali kapha, glede na fluid, ki prevladuje oz. je ‘nosilec’ neravnovesja. V ajurvedi diagnoze ne postavljamo po zunanji bolezenski sliki, ker se bolezenska slika spreminja glede na fluid, ki je povečan in jo povzroča. Diagnoza nam vedno pove, kateri fluid je ‘nosilec’ bolezni in ali je povezan z amo. Astma, na primer (ali katerakoli druga bolezen), je v ajurvedi lahko vrste vata, pita ali kapha.
Kadar prevladuje vata, bodo v bolezenski sliki vedno prisotni suhost, hlad, izredne bolečine, nenormalno gibanje in izsušitev oz. upad tkivne substance. Če prevladuje pita, bodo izrazite toplota, rdečica, srbečica, kislost, vročina. Ko prevladuje kapha kot ‘nosilec’ bolezni, so v ospredju procesi tkivne rasti (različne ciste, tumorji …), hladna vlaga, počasen napredek.
Strnimo prispevek z ugotovitvijo, da za ajurvedo ni pomembno učenje imen različnih oblik bolezni, zelo pomembno pa je vedeti, katera doša je vodilna v bolezenskem procesu, in poznati natančno stanje njenega neravnovesja. Le tako se zdravnik odloči za ustrezno zdravljenje. V ajurvedi učinkujemo na silo bolezni, ki je – nevidna – za zunanjimi bolezenskimi znaki, kot jih pozna moderna medicina. Ajurveda ne pozna vedno novih oblik bolezni – zmeraj gre le za različne variacije bolezenskega prepletanja doš vata, pita ali kapha.
V naslednjem prispevku se bomo posvetili najpogostejšim boleznim, povezanim z došo vata, pozneje pa bomo obravnavali še doši pita in kapha.
Dr. Biljana Dušić