Slavka Ilich

Slavka Ilich - moja joga

Slavka Ilich je že tri leta upokojena tekstilka. V Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana je na tekstilnem oddelku poučevala praktični pouk. Od takrat se ukvarja z vsem mogočim, predvsem vrtnari in pripravlja kolumno »Jemo z očmi« za Odprto kuhinjo, tedensko prilogo NeDela. Občasno sodeluje tudi v prilogi Delo in dom in še kje. Je avtorica knjig Po praznikih diši (2007) in Paradižniki z mojega vrta (2010). Seveda je tudi navdušena babica vnuka in vnukinje.


Nisem jutranji človek in že dolgo tudi ne več otrok …

Zjutraj, ko se prebujam in še z zaprtimi očmi poskušam ugotoviti, v kakšnem položaju sem, na primer, ali imam roke nad glavo ali pa sem skrčena, poglobim dihanje in potujem z mislijo v vsak del telesa. Prijazno si prigovarjam, saj bo šlo …

Previdno se poravnam, potem pa je na vrsti pretegovanje in obenem zategovanje stopal, da se vse mišice prebudijo in oprimejo kosti, saj moja osteoporoza opazno napreduje. Nato se obrnem in v otroški poziciji sprostim, dokler se nazadnje nič kaj elegantno ne obrnem na bok in odkotalim s postelje – zdi se mi, da podobno kot tjulenj zdrsne v vodo …

»Na jogo« sem začela hoditi, ko je v Zavodu naša mlada kolegica Purna začela s tečaji hatha joge. Od takrat je preteklo že toliko časa, da se ne spomnim več vsega, »sošolk« pa si seveda ne upam vprašati … Vsekakor dolgo!

Pred dvema letoma sem začela obiskovati tečaj joge Zlata leta. Kakšna sprememba! Učiteljica me je (med drugim) naučila zares občutiti noge – saj ni nič narobe z njimi, le prevečkrat obremenjujem hrbtenico, posebej v predelu križa, namesto mišic nog – a sedaj počasi razumem, kaj pomeni potisniti noge v tla, skrčiti mišice na stegnih ali stati kot drevo … Predvsem se vsega tega po polžje učim, tipam in preizkušam prave položaje v asanah in se osredotočam na dihanje, da pozabim na vse okrog sebe. Samo vdih, ki me ponese, in izdih, ki me vrne. Učim se tudi prijazno raziskovati, prisluškovati telesu, ki ga že toliko časa nezavedno mučim z napačnimi gibi.

V samo moji sobi torej pogrnem podlogo.

Najprej vizualiziram, kaj bom naredila. To mi olajša koncentracijo.

Naredim nekaj vdihov in daljših izdihov, da se umirim.

Najprej razgibam vrat. Stegnem brado in jo spustim naprej na prsni koš ter z glavo nežno krožim od leve rame proti desni, dvakrat in še dvakrat v nasprotni smeri.

Nato razgibam še ramenski obroč z dvigovanjem ter s spuščanjem in vrtenjem ramen nazaj in naprej.

Zatem delam mačko. Razgibati moram hrbtenico.

Nekaj trenutkov se umirim v položaju otroka.

Nato še nekaj stranskih zasukov – na vsako stran trikrat.

Včasih leže, danes pa stoje, z rokami oprtimi na rahlo pokrčena kolena – mula bandha za krepitev mišic medeničnega dna in agni sara. Petnajstkrat.

Nato sprostitev v otroku in šavasana.

In v povsem drugačnem počutju že hitim v nov dan!

Slavka Ilich

glej: JOGA ZA VSAK DAN in RECEPTI