FONTANA IN VODNI CUREK
Fontana:
Zakaj te hrepenenje proč od mene
iz mojega naročja kvišku žene?
Čemu zapuščaš samo me, čemu
prostosti si želiš, in da te tuje
roke zajemajo, da se daruje
tvoj nepokojni vzgon in se razmeče
razdrobljen ves za seme sile večje?
Vodni curek:
V prostost višin me kličejo podnevi
požarov sončni magični odsevi,
v višave vabijo me v mirni noči
zvezda in lune žarki migljajoči.
V najvišjem vzponu, ko mi moč pojema,
pa vzrem pod sabo v tvojega objema
okrožju:sonca luč in vence zvezd.
Kar sem iskal pod nebom: vsa prelest
in sij zlata, žar mavričnih menjav,
razliti so čez tvojih vod gladino.
In v hrepenečem loku se z višav
pokojno vračam v tvojo globočino.
Eros Tanatos, Državna založba Slovenije, 1972