Dr. Jill Bolte Taylor
Moja pot okrevanja po možganski kapi
Mladinska knjiga, Ljubljana, 2009
Knjiga je osupljiva izpoved znanstvenice, ki je na harvardski medicinski fakulteti raziskovala človeške možgane in poučevala mlade strokovnjake. Neko jutro, ko je bila stara 37 let in na vrhuncu kariere, jo je zadela redka oblika kapi v levi možganski polobli. Lastno izkušnjo bolezni je po letih rehabilitacije strnila v knjigi.
»V štirih kratkih urah sem skozi oči radovedne raziskovalke možganov (nevroanatomke) opazovala, kako je moj um popolnoma opešal v svoji zmožnosti obdelovanja informacij. Proti koncu dopoldneva nisem mogla več hoditi, ne govoriti, ne brati ali pisati ali se spomniti česarkoli iz svojega življenja.«
Lastno izkušnjo bolezni je po letih rehabilitacije strnila v knjigi. Pripoveduje o človekovi sposobnosti obnavljanja, o lepoti in prožnosti možganov in o novih spoznanjih. Ta povsem nova spoznanja so vezana na delovanje desne polovice možganov, ki je znanost še ni razvozlala in jo posledično zanemarja. Pisateljica odkrito priznava: »Zaradi poškodbe sem iz prve roke spoznala nekaj resnic o možganih, ki mi prej sploh ne bi padle na pamet.«
Kako zanimivo, da se je prav nevroznanstvenici, ki je večino svojega časa pred kapjo bivala v umski zavesti (leva polobla), zgodil »možganski preklop«! Nekaj časa je njena zavest počivala in delovala skoraj v celoti prek desne hemisfere, saj je v levi prišlo do hude krvavitve. »Moja zavest je prestopila v drugačno obliko zavedanja, v kateri sem se stopila v eno z vesoljem. Od takrat naprej razumem, kako smo ljudje zmožni izkusiti ‘mistična’ ali ‘metafizična’ občutja.« Svojo izkušnjo kapi opisuje kot »popotovanje v desno poloblo, kjer jo je ovil globok notranji mir«.
Znanstvenica, ki je pred kapjo mislila, da je proizvod svojih možganov, je spoznala, da lahko vpliva na čustva: » Sploh se mi ni sanjalo, da imam kaj besede pri tem, kako se odzivam na čustva, ki valovijo skozi mene. Dojemala sem, da lahko nadzorujem in spreminjam razumske misli, nikoli pa se mi ni posvetilo, da lahko vplivam na čustva.«
V času rehabilitacije, ko je morala ponovno obuditi prizadete centre v levi polobli, se je naučila, kako obvladati negativna čustva. »Samo pomisliti moram na povezanost s svetom, in že strah izgubi velike oči.« Občutek »blaženosti«, sreče in povezanosti z vsem, ustvarja, kot pravi sama, »s prestopom na desno in z osredotočenostjo na sedanjost«.
Odkrila je, da iz trenutka v trenutek sami izbiramo, kdo in kako želimo biti v tem svetu. Zdaj ve, da je možno živeti kot posameznica in biti hkrati povezana v eno z vesoljem. To pomeni, da sta umska zavest (leva polobla) in intuitivna zavest (desna polobla) čim bolj uravnoteženi.
Knjiga je dragocen vodnik za vse, ki so doživeli možgansko kap, in njihove svojce. Toda sporočilo knjige, da ni potrebno, da izkusimo možgansko kap, da dosežemo občutek notranjega miru in sreče, je namenjeno vsem ljudem. Na koncu knjige navaja nekaj priporočil, kako dejavno vključiti desne možgane in se zavestno lotiti negovanje uma in s tem kultiviranja svoje osebnosti.
Ko sem brala njena razmišljanja o tem, kaj jo je kap naučila, katera vrata spoznanja ji je kap odprla, sem razumela, da je praktično izkusila to, kar uči filozofija joge. Stanje zavesti globokega notranjega miru, ljubečega sočutja in povezanosti s svetom, bivati tukaj in zdaj, preseči občutek ločenosti – vse to so cilji joge. Joga uči, da moramo najprej nadzorovati svoje misli in čustva, če hočemo napredovati po poti k končnemu cilju – povezati se s svojim izvorom. Meditacija je ena od najpomembnejših jogijskih tehnik, ki dokazano (merjenja EEG) prispeva k boljšemu ravnovesju leve in desne možganske poloble. Filozofije Vzhoda pravijo, da v stanju razsvetljenja, ko pride do popolnega zavedanja navznoter in navzven, človek uporablja obe možganski polobli v ravnovesju.
Pisateljica je morala po trnjevi poti hude možganske poškodbe, operacije in naporne rehabilitacije, da je ozdravela in z novimi spoznanji razširila svojo zavest. To je bila njena pot preobrazbe. Ni pa edina. Ena od možnih poti je tudi joga.
Lili Fugina
učiteljica joge