Človek 21. stoletja je skoraj do zadnje potankosti raziskal in obvladal svet, ki ga obdaja. Osvojil je vsako ped Zemlje, prodrl v zgradbo atoma, se izstrelil na Mesec in še dlje ter razvil znanost in tehnologijo onstran najbujnejše domišljije. Samega sebe je poimenoval “krona stvarstva” in se razglasil za gospodarja. Toda, ali je to bistveno spremenilo človeka? Je postal svet s tem boljši? Je postal človek srečnejši?
Tomaž Bartol, Jurij Pivka
Dandanes divja v svetu več vojn kot kdajkoli poprej, naravni viri so ogroženi kot še nikoli in bogastvo sveta je razporejeno zelo zelo neenakomerno. Zdi se, da se že od nastanka človeštva ni prav nič spremenilo, le mehanizmi človekovega delovanja so nekoliko drugačni, bolj sofisticirani, manj neposredni. Osnovni porivi človekovega delovanja so zato težje prepoznavni, pa vendar lahko ugotovimo, da pod plastmi kulture, umetnosti, religije, ekonomije, znanosti itd. človeka obvladujejo povsem iste lastnosti kot na samem začetku. Strah in želja sta osnovni gonili našega delovanja, “jaz” in “moje” pa glavni merili presoje.
Znanost in tehnologija nam torej nista prinesli sreče in zadovoljstva, nista ustvarili miru in harmonije, niti v svetu niti v nas. Ne zmoreta nam dati odgovorov na najosnovnejša bivanjska vprašanja, ki se prej ali slej porodijo vsakomur: Kdo sem? Od kod prihajam? Kakšen je smisel mojega življenja? Ali izpolnjujem svoje življenjske naloge? Kam bom odšel? Zagotovo obstajajo teoretični odgovori na zastavljena vprašanja, a kdo med nami jih je resnično izkusil in doživel? Nobeden od človekovih dosežkov v zunanjem svetu ne bo potešil našega notranjega nemira in občutka, da ves čas nekaj iščemo (čeprav niti sami ne vemo, kaj točno to je) in da se nam naš cilj znova in znova izmika. Prav gotovo v življenju najdemo trenutke spokojnosti in zadovoljstva, pa vendar moramo znova in znova izkušati, da nič ni trajno, da se vse spreminja in mineva.
Je potemtakem sploh mogoče doseči trajni notranji mir, srečo, zadovoljstvo in harmonijo? Zagotovo, a ne najdemo jih na prodajnih policah, ne dobimo jih po receptu, niti iz knjig ali besed drugih. Ležijo namreč v nas samih in sami jih moramo odkriti in uresničiti s postopnim spoznavanjem samega sebe in svoje prave narave. Ena od poti spoznavanja in uresničevanja samega sebe je joga. Čeprav je velikokrat razumljena kot metoda razgibavanja telesa ali razvijanja koncentracije, pa je joga veliko veliko več. Je eden izmed najbolj celovitih in univerzalnih sistemov oziroma pogledov na svet, človeka in ostala živa bitja ter celoten kozmos. Uči namreč, da je vse našteto neločljivo povezano ter da lahko samo skozi spoznanje in doživetje te celovitosti potešimo svoj notranji nemir ter željo po znanju in trajni sreči.
Težko? Nemogoče? Samo za vzhodnjake? Sploh ne! Ukvarjanje z jogo nas bo sproti in že z malo truda nagrajevalo s parcijalnimi doživetji uravnoteženosti tistih ravni našega obstoja, ki se jim bomo bolj posvečali. In ker je posledica uravnoteženosti umirjenost in zdravje, bomo s pomočjo sproščanja in telesnih vaj (asan) dosegali fizično zdravje, preko dihalnih vaj (pranajam) umirjali duha, s poglabljanjem vase in z meditacijo
bomo spoznavali samega sebe, s pozitivnim načinom razmišljanja pa postopoma opuščali iluzije in predsodke, ki nam preprečujejo, da bi resnično polno zaživeli.
O uspešnosti joge kot metode za doseganje celovitega zdravja in notranjega miru priča delovanje Društva Joga v vsakdanjem življenju Maribor, ki na področju severovzhodne Slovenije že več kot 15 let organizira
vadbo joge po sistemu Joga v vsakdanjem življenju. Vadba je primerna za vsakogar, ne glede na starost, razgibanost ali trenutno zdravstveno stanje. Začetna stopnja, s katero začnemo ob prvem vpisu, nas blago
in postopoma razgibava in krepi ter ponovno vzpostavlja harmonijo telesa in duha. Eno stopnjo sistema Joga v vsakdanjem življenju (skupno jih je osem) vadimo najmanj en semester (štiri mesece in pol, enkrat na teden). V naslednjem semestru je možno napredovati na naslednjo višjo stopnjo ali pa še enkrat ponavljati isto. Za vse, ki bi se želeli bolj posvetiti meditaciji, je na voljo tudi poseben tečaj meditacije samoanalize (pogoj za vpis je opravljena vsaj prva, začetna stopnja). Vadba joge je v prilagojeni obliki primerna tudi za otroke praktično vseh starosti, trenutno pa je aktivna višja šolska skupina (10-13 let). Pri ukvarjanju z jogo ni pomembno kateri (ali nobeni) veroizpovedi pripadamo, joga nas bo podprla v vsakem pozitivnem načinu življenja in razmišljanja, saj je prav joga izvor univerzalnih pozitivnih načel, kot so: nenasilje, razumevanje, pomoč, odpuščanje, dajanje… In prav uresničevanje teh načel bo naredilo nas same srečnejše in naš svet boljši.