Pod toplim poletnim soncem ne potrebujemo veliko in krepke hrane. Telo je sproščeno, toplota in gibanje, predvsem plavanje, poskrbijo, da je tudi bolj gibko kot pozimi. Joga ob sončnem vzhodu ali zahodu resnično postane obred. Lahka, aromatična hrana, ki telesu ne jemlje preveč energije za prebavo in žari v sončnih barvah, prav tako.
Juha, imenovana poletje
Ko sem pred mnogimi leti prvič zavila v kitajsko restavracijo, nisem prav dosti vedela o kitajski hrani, očaral pa me je jedilnik s poetičnimi imeni jedi. Spominjam se, da me je najbolj pritegnila »Juha, imenovana deževna kaplja«. O juhi lahko rečem le to, da je ime zelo opisno, kaj se je kuhalo v vodi, ki so mi jo postregli, pa bi težko rekla. Ostalo je ime in ne okus.
Poleti pride moj način kuhanja prav gotovo najbolj do izraza. Obilje zelene, rdeče in rumene zelenjave je na voljo z domačega vrta in na tržnicah. Rada kuham z navdihom, ko me zapeljejo žametna rdeča paprika, hrustljava kumara, majhna glavica mladega zelja, šopek dišavnic, ki jih pobožam z roko, ko jih zjutraj zalivam.
Žareče sončne zahode počitnic podaljšam v indijansko poletje z mojo najljubšo poletno juho, ki žari v rdeči barvi, krepkem okusu in aromah sveže zelenjave in zelišč. Ker je juha malce (ali glede na okus tudi bolj) pekoča, je manj primerna za najhujšo vročino. Prileže pa se zvečer, kot lahek, a nasiten obrok, ki združuje tako okuse Sredozemlja kot tudi daljnih, eksotičnih dežel.
Recept je seveda samo okvirno napotilo, saj se juha spreminja vsakič, ko jo skuham. Včasih dodam korenje in ščepec kurkume, kar da juhi malce bolj sladkast pridih, drugič spet sveže oluščen fižol ali stročji fižol, ki ju skuham posebej. Ostale sestavine pa prilagajam zalogam v hladilniku, letini na vrtu ali ponudbi na tržnici. Tisto, kar ostaja stalnica, je rdeča barva, značilen rahlo pekoč okus čilija, paprike in zelene ter in bogata aroma.
Potrebujemo:
1 manjšo čebulo
1 strok česna
1 žlico oljčnega olja
1 kavno žličko mlete rdeče paprike
ščepec (ali več, po okusu) mletega čilija
nekaj lističev sveže bazilike, origana, lovorov list
1 bučko srednje velikosti
1 večjo rdečo papriko
1 zeleno ali rumeno papriko
2 velika zrela paradižnika,
1 steblo zelene (ali žlico narezanega gomolja)
zelenjavno kocko za juho ali sol po okusu
Priprava:
Zelenjavo operemo, očistimo in zrežemo na koščke.
Na oljčnem olju prepražimo čebulo z mleto papriko in čilijem, dodamo česen in po nekaj minutah dodamo še preostalo zelenjavo. Popopramo, dodamo origano in polovico količine bazilike ter med občasnim mešanjem pražimo, da se zelenjava malce zmehča. Zalijemo z vodo, toliko, da pokrije zelenjavo, dodamo kocko in počakamo, da zavre. Zmanjšamo ogenj in kuhamo 5 minut, zelenjava naj ne bo razkuhana, ampak hrustljava. Odstavimo z ognja in pustimo, da se juha malce ohladi, nato pa jo prelijemo v električni mešalnik in zmešamo v gladko zmes.
Juho zlijemo nazaj v lonec, dodamo približno ¼ l vode ali več in jo ponovno segrejemo; tik preden jo ponudimo, natrgamo vanjo še preostale lističe sveže bazilike.
Juha naj bo srednje gosta. Za spremembo lahko vanjo zakuhamo riž ali jajčne cmoke. Razmerja in vrste zelenjave so lahko poljubna, le rdeče naj bo dovolj, da bo juha ohranila sončno barvo. Če želimo dodati fižol ali stročji fižol, ju skuhamo posebej in dodamo juhi potem, ko smo jo prelili nazaj v lonec.
Najraje jo ponudim s popečenim kruhom. Najboljši je star kruh, ki ga popečem v ponvi z malo oljčnega olja, ko je gotov, pa ga natrem s prerezanim strokom česna.
BHP