Rabindranath Tagore
Cankarjeva založba, Ljubljana 2010
Prevod: Dušanka Zabukovec
Cena: 22,95 EUR
Marca letos je na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekal mednarodni simpozij z naslovom »Rabindranath Tagore in pomen njegove misli za današnji svet«. Na simpoziju so sodelovali tuji in domači strokovnjaki, ki preučujejo Tagorejevo literarno in duhovno dediščino ali jo ohranjajo, kot na primer gospa Uma Das Gupta s Tagorejeve univerze Visva-Bharati. Simpozij je prinesel mnoge zanimive poglede na tega znamenitega indijskega pesnika, pisatelja pedagoga, slikarja, inovatorja, misleca in posebneža, ki je s svojimi idejami vznemirjal tako svoje domače, bengalsko okolje kot tudi zahodni svet.
Bil je prvi Indijec, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo, leta 1913, kar ga je izstrelilo v orbito izredne popularnosti na Zahodu (in tudi na Vzhodu; obiskal je tudi Kitajsko). Tagore je s svojo markantno podobo lepega sivolasega poeta in modreca v dolgi halji spodbujal zahodni romantični in pogosto površni ter idealiziran pogled na Indijo in njeno bogato kulturo.
Med predavatelji na simpoziju bi posebej omenila še profesorico Malashri Lal z univerze v Delhiju, ki se je v svojem referatu dotaknila Tagorejevih kratkih zgodb, in našo neodvisno raziskovalko Ano Jelnikar, ki je pred kratkim doktorirala na SOAS, University of London z raziskavo o duhovni povezavi dveh pesnikov: Srečka Kosovela in Rabindranatha Tagoreja.
Prav v času simpozija je izšla knjiga, ki jo predstavljamo, v kateri lahko preberemo izbor petnajstih Tagorejevih kratkih zgodb.
Slovenci smo dobili prve prevode že zelo zgodaj, leta 1921. Tagore pesnik je očaral in vplival na pesnika Alojza Gradnika, ki je z Jankom Modrom prevedel knjigo Gitandžali, žrtveni spevi ali darovanjke. Pesnika je med predavanjem upodobil tudi Božidar Jakac.
V slovenščini imamo kar nekaj prevodov Tagorejevih del, pesmi in proze. Morda pa prav zadnja, pričujoča knjiga najbolje izraža njegov odnos do sveta, ki je realističen, poduhovljen, vendar tudi uporniški in sočuten. V kratkih zgodbah prikazuje življenje bengalskega podeželja, ki doživlja družbene spremembe, a se še vedno utaplja v kastnem sistemu, predsodkih, ponižujoči revščini in podrejenim ženskam, ki prav v Tagorejevi prozi dobijo svoj glas na prefinjen in pretresljiv način, ko skušajo izraziti svojo človečnost in žejo po svobodi, enakopravnosti, sočutju. Toplo priporočamo branje, tudi pronicljivo spremno besedo naše trenutno najboljše poznavalke Tagoreja, Ane Jelnikar.
B. H. P.