Po tonskem zapisu prevedel: Jurij Pivka
Kdaj in kako ste se začeli spoznavati z jogo? Kakšni so bili prvi stiki, prvi vtisi?
Z jogo sem se spoznal v Novem Sadu leta 1981. Že nekaj let sem iskal smisel življenja. Tedaj sem imel vse, uspešno delo, čudovito družino, stanovanje, vikend, prepotoval sem velik del sveta. V meni se je tedaj pojavila velika potreba po razumevanju narave življenja. Ko sta to iskanje in potreba postala celo boleča, sem slišal, da se v soseščini začenja tečaj joge. Na prvi vadbi joge se nekako začutil, da je to to, kar iščem, in da bom na jogi dobil odgovore na svoja vprašanja.
Tri mesece pozneje je v Novi Sad prišel avtor sistema Joga v vsakdanjem življenju, Paramhans Svami Mahešvarananda. Srečanje z njim je bilo zame prelomno in tedaj sem spoznal, da on nosi znanje, ki sem ga iskal že mnogo let. Njegove besede so bili neposredni odgovori na vse, kar sem do tedaj iskal v filozofiji, psihologiji in religiji. Od tedaj mi je bilo vse zelo enostavno, saj sem našel svojo pot.
Kaj joga je in od kod izvira?
Joga je pot vrnitve v svojo lastno celovitost. Joga je nastala na tleh, kjer je danes Indija, vendar izvorno izhaja iz človeka in njegove težnje po resnici, po stvarnosti, Bogu, po tistem, kar je popolno in nespremenljivo. Indijski modreci so razumeli to težnjo človeka, obrnili so se k tej potrebi, temu, da spoznajo to resnico v sebi, človeštvu pa podarijo znanje o poti do tega.
Za koga vse je priporočljiva?
Jogiji resnično poznajo celotno človeško bitje. Njegovo celovitost in iz kakšnih ravni je sestavljeno kot bitje, od materialne, energetske, mentalne, psihične pa vse do njegove duhovne ravni. V vsaki od teh imamo nekaj značilnih težav, ki so podobne vsem tem ravnem človeka. To so: šibkost, okorelost in nemir. Z jogo premagamo tako fizično in energetsko šibkost kot psihično in mentalno. Premagamo našo fizično, energetsko, mentalno in psihično okorelost. Ter premagamo nemir, ki je v vseh omenjenih ravneh. Tako skozi te naše štiri ravni – telo, dihanje, lastna čustva in um – okrepimo sebe, postajamo elastični, uravnoteženi in mirni. Tedaj se rodita tudi duhovnost in širitev naše zavesti. Zato je joga priporočljiva za vsakogar, saj ima vsakdo težave na omenjenih ravneh bivanja.
Joga ni zgolj “telovadba”. Je sprememba načina življenja, mogoče razmišljanja?
Res je. Joga je težnja, da človek spozna svojo lastno naravo. Joga je proces gibanja k resnici. Vendar so fizične vaje zelo dragocene iz dveh razlogov. Prvič, ljudje smo se tako rekoč nehali fizično gibati. Prenehanje gibanja je zelo zmanjšalo cirkulacijo v našem telesu, upočasnilo metabolizem in oslabilo našo samozavest. Izgubili smo sposobnost, da izločamo strupe, in precej upočasnili delovanje naših organov. To se prenaša tudi na naše možgane in posledično na našo psiho in um. Drugič, fizično telo je najlažja opora naše zavesti, da se lahko zaustavi v sedanjosti. Tako se tudi naučimo zavestnega nadzora našega gibanja, dihanja in sproščanja. Zato so fizične vaje zelo dragocene za duhovne iskalce, saj omogočajo, da se naučimo, kako usmeriti svojo pozornost.
Zdaj govorimo o jogi v vsakdanjem življenju? Kaj konkretno to pomeni?
Joga v vsakodnevnem življenju pomeni dobesedno to. Če beseda joga pomeni združitev tega, kar je razpršeno, potem bi JVŽ pomenila živeti vsakdanje življenje in biti celovit. Ta sistem to omogoča s fizičnimi in dihalnimi vajami, sproščanjem, meditacijo, koncentracijo, tehnikami čiščenja telesa in še drugimi vajami. Sistem joga v vsakdanjem življenju tako vsebuje čisto vse, kar potrebujemo. Ob tem pa gre za zelo sistematičen, postopen in učinkovit sistem.
Dostikrat ujamemo, da ljudje povezujemo jogo tudi z vegetarijanstvom. To drži? Pride eno z drugim?
Res je. Joga in vegetarijanstvo sta povezana, vendar ne nujno. Zato ker sistem JVŽ omogoča uporabo tehnik joge kot samopomoč vsem. Če pa človek resneje zakorači po duhovni poti, je vegetarijanstvo naravni korak. Ne le zaradi zdravja. Sedaj tudi medicina trdi, da je vegetarijanstvo dobra osnova za preventivo pred številnimi boleznimi. Vegetarijanstvo pa deluje pozitivno, tudi psihično, saj tako živimo nenasilno življenje. Gre za način življenja, kjer ne povzročamo bolečine drugim bitjem, in to samo po sebi prinaša neko mero notranjega miru. Tako več ne »žremo« vsega okoli sebe, posebej pa bitij, ki resnično občutijo bolečino in trpljenje. Jogiji vedo, da narava jé naravo. Vendar je človek zavestno bitje, ki mu ni treba jesti več, kot je potrebno, in povzročati več bolečin, kot je potrebno. Tako jogiji potegnejo to mejo na nivoju rastlin, vedo pa, da je tudi rastlino škoda poškodovati. Vendar žival doživlja bolečino in smrt mnogo bolj dramatično kot rastline. Tako poskušamo živeti tako, da zmanjšamo mero, s katero ranimo druga bitja. Na ta način se zmanjšuje tudi raven napetosti v svetu, med ljudmi. Ljudje so bolj pozitivni in humani. Tudi zahodni misleci so rekli, dokler bodo na svetu klavnice, bodo tudi bojišča, ali dokler bo človek ubijal živali, se bo ubijal tudi medsebojno.
Pri nas je joga kar precej priljubljena in razširjena. Govorimo v teh primerih bolj o jogi kot o telovadbi ali tudi miselnosti? Kako kakovostni so ti tečaji, organizirani pri nas? Jih po vašem mnenju res vodijo ljudje, ki sami obvladujejo jogo?
Veliko sem potoval po Evropi in spoznal mnoge joga centre, ne le center Joga v vsakdanjem življenju. Kot je to povsod v življenju, najdemo tudi v teh centrih ljudi, ki se iskreno ukvarjajo z jogo in jo učijo. Joga je v svojem najvišjem smislu krona duhovnega razvoja in pomeni duhovno samospoznanje ali samorealizacijo, to pa je težko doseči. Zato je pomembno, ali za človekom, ki uči jogo, stojijo njegov egoizem, njegova želja za nekakšnim osebnim statusom ali prezentacija sebe samega s pozicioniranjem nečesa mističnega. Ali pa za človekom stoji njegovo resnično delo na sebi, in kar je še bolj pomembno, ali je za učiteljem joge resnični duhovni učitelj ali jogi, ki je dosegel samorealizacijo in tako lahko resnično pomaga vsakemu učencu na poti njegove rasti. Mnogi učitelji joge se upirajo temu, da bi imeli duhovnega učitelja ali guruja. Del inštruktorjev joge se čuti ogroženega s strani takšnega guruja, saj mu lahko zamaje stol, na katerega je postavil samega sebe. Po drugi strani pa vsakdo na kakršnemkoli tečaju joge lahko bolje spozna sebe in tudi razume inštruktorja. Posledično lahko spozna, da si želi še več, in tako samostojno išče in naredi korak naprej.
Kakšni so pozitivni vplivi joge v vsakdanjem življenju?
Kar je resnično pozitivno, je, da imamo notranji mir in notranjo moč. Od tod izvira ravnotežje s svetom okoli nas, razumevanje drugih ljudi in bitij. Od tod izvira človeška toplina. Če smo sami znotraj polni strahu, nimamo človeške topline ali pa je imamo le za ozek krog ljudi, kjer se počutimo varno. Z jogo počasi premagamo strah, tako bomo bolje razumeli svet in ljudi. Tako ne bomo več v malih »vojnah« z ljudmi okoli nas. Smo preprosta bitja, ki razumejo tuje želje, upanja, strah, bolečino in radost drugih ljudi. Ko dosežemo to, bomo naravno povzročali vse manj bolečine drugim in dajali vse več veselja in radosti drugim. Kot govori avtor sistema JVŽ, Svamidži: »Če ne moreš obrisati solze drugih, vsaj ne bodi vzrok zanje«.
Lahko dodate kakšno misel ….
Govoriti o jogi je zelo lahko in zelo težko. Joga je enostavna kakor kapljica vode na dlani. Ne more biti enostavneje; ko pa želite to povedati, je težko. Želim povedati, da je joga resnična in popolna izpolnitev smisla človekovega življenja. Joga bo izpolnila to svojo obljubo, veliko bolj kot nam uspe sedaj zaslutiti in razumeti.
Hvala in lep pozdrav!