TKIVA V AJURVEDI, 2. del

Kot smo omenili že v prejšnjem prispevku, ajurveda pozna sedem tkiv, ki se vsa pravzaprav gradijo z zaužito hrano. Hrana pa je, kot vse v vidnem vesolju, sestavljena iz pranične 'matrice', v katero je 'ujeta' materialna kemična substanca živil.

Hrana vsebuje pet velikih elementov in šest okusov (slan, sladek, kisel, trpek, pekoč in grenek) in se v ajurvedi imenuje ‘ahara’. Potem ko hrano zaužijemo, na njo deluje prebavni ogenj (jatharagni) oz. prebavni encimi, in spremeni se v belkast moten sok (prebavni sok), ki ga vsrkajo limfne in krvne žilice v steni črevesja. Temu soku v ajurvedi rečemo ‘ahara rasa’ – ‘esenca hrane’.  Ahara rasa pomeni nezrelo fazo prvega, rasa tkiva, ki teče, kroži po telesu (zato se tudi imenuje ‘nezrelo’ – dobesedno ‘neumeščeno’ – asthaji) in potrebuje približno pet dni, da dozori v zrelo, ‘umeščeno’ (sthaji) tkivo, kar v tem primeru pomeni, da se vsrkana hranljiva tekočina počasi vgrajuje v celice oz. gradi celice belih krvničk in nekatere druge celice, ki so v krvnem obtoku. Esenca rasa tkiva gradi naprej naslednje, rakta tkivo (spomnimo se, to so rdeče krvničke našega telesa), ki je tudi najprej ‘neumeščeno’. Po petih dneh se ta hranljiva substanca in prana, ki ji pripada, ‘umestita’ v obliko rdeče krvničke. Esenca tega tkiva naprej gradi naslednje, in tako naprej, vse do zadnjega, šukra oz. pri ženskah artava (reproduktivnega) tkiva.

Ajurvedska fiziologija opisuje, kako vsako tkivo, medtem ko nastaja njegova esenca, daje tudi produkt, ki se imenuje ‘upadhatu’, dobesedno ‘pomožno tkivo’, in odpadni produkt, ‘mala’.
Treba je povedati, da mala v ajurvedi ne pomeni odpadka v pomenu našega jezika. Boljši izraz bi bil: ‘inferiorni’ stranski produkt dozorevanja tkiva. Kajti tudi mala ima svojo funkcijo in mesto v človeški fiziologiji: mala, denimo, mišičnega (mamsa) tkiva je med drugim tudi ušesno maslo. Slednje je potrebno, da dodatno naolji sluhovod. Če ga ni oz. ga je premalo, je sluhovod suh in lažje dovzeten za različne zunanje vplive.
Kot vidimo, po ajurvedi telo potrebuje okoli 35 dni (7 x 5), da se zaužita hrana vgradi v zadnje, sedmo, reproduktivno tkivo, ki predstavlja produkt esence vseh tkiv. Zato je v ajurvedi kakovost reproduktivnega tkiva – semenske tekočine pri moškem ter plodnost in kakovost tekočih izločkov nožnice pri ženski – zgovoren kazalec vitalnosti, krepkosti in zdravja posameznika. Iz barve, konsistence, vonja, gostote in okusa spolnih tekočin se je natančno ugotavljalo (in se še vedno) zdravstveno stanje posameznika. Esenca reproduktivnega tkiva daje t. i. odžas, ki je esenca našega fizičnega telesa, esenca fizične ‘jaznosti’. Nezrela faza odžasa kroži po krvi ter ‘informira’ in gradi naš imunski sistem. Imunski sistem na ravni telesa (ne govorimo o duševnosti, ki uporablja telo kot svoj inštrument, temveč izključno o povezani skupnosti celic fizičnega telesa!) predstavlja ‘jaz’. To je tisti ‘jaz’, ki jasno prepoznava sebe in sebe loči od drugih. Lastne celice prepoznava, tuje pa (kot pri transplantacijah ali dajanju krvi druge krvne skupine) zavrača in se bori proti njim. Zrela faza odžasa pa je, pravi ajurveda, shranjena v srcu, to je le osem kapljic nadvse fine tekočine. Dokler je tam, telo živi – nitka Duha, Puruše, je pripeta na njo. Ko poide, se telo in Duh, ki telo ohranja, ločita in s tem se življenja v fizični inkarnaciji tudi konča.

Iz vsega, kar smo do sedaj povedali, sledi tudi nekaj praktičnih ugotovitev. Naštejmo jih le nekaj:
a) način prehranjevanja – ne le količina in kemična sestava hrane, ampak tudi njena pranična kakovost – določa vitalnost in kakovost življenje našega telesa in našega imunskega sistema;
b) esenca reproduktivnega sistema človeka je esenca vseh tkiv; njeno nesmotrno oddajanje oz. nebrzdana spolnost zaradi užitkov, ki je tako običajna in celo ‘višek demokracije’ današnjega časa, pomeni izgubo odžasa in s tem sčasoma šibkost imunskega sistema. Ljudje, ki so prevladujoče kapha konstitucije (kar pomeni, da imajo veliko rezervne substance v telesu), bodo ohranjali odžas dlje časa kot denimo ljudje vata konstitucije, slednji bodo že po krajšem obdobju takšnega življenja čutili izgubo vitalnosti, utrujenost in bodo bolj dovzetni za okužbe.

Na koncu tega prispevka naj povem, da mora ajurvedski zdravnik, preden se odloči za najbolj ustrezno obliko terapije, presoditi, kakšna je moč telesa. Nekatere terapije v ajurvedi telesu jemljejo substanco in ga slabijo, zato jih ne moremo priporočiti šibkim ljudem, zelo starim ljudem, zelo majhnim otrokom … Ta presoja ne sloni na tem, ali je kdo suh ali debel, ampak na presoji odličnosti tkiv posameznika – presoji stanja in kakovosti pomožnih tkiv, ki jih, spomnimo se, skupaj s svojo esenco oddaja vsako tkivo in ga je na telesu možno prepoznati in oceniti. Pri tem opazujemo kožo posameznika (updhatu rasa in mamsa tkiva), kakovost celjenja ran (rakta tkivo), kakovost mišičnih kit in podkožja (meda tkivo), zobe (kostno tkivo), stanje uma in kakovost solz (madža tkivo) in nazadnje že omenjeno kakovost izločkov reproduktivnega tkiva. Človek je lahko suh, toda močnega in vzdržljivega telesa. In je lahko obilnega, toda nevitalnega, šibkega telesa.

Dr. Biljana Dušić