KARMA JOGA

Karma joga

Svami Vivekananda
Prevod: Marjana Kos

Bird Publisher, 2010



 »Odgovorni smo za to, kar smo, in imamo moč, da iz sebe ustvarimo, karkoli želimo postati. Če je to, kar smo zdaj, posledica naših preteklih dejanj, iz tega nedvomno sledi, da karkoli želimo biti v prihodnosti, lahko ustvarimo s svojim sedanjim delovanjem in razmišljanjem. Zato je dobro vedeti, kako delovati.«


Svami Vivekananda (1863–1902) je bil učenec Ramakrišne, potujoči menih, ki je leta 1893 kot predstavnik Indije pripotoval v ZDA, v Chicago, na Skupščino svetovnih religij. Težko si predstavljamo boljšega odposlanca, ki bi znal tako preprosto, nazorno in poglobljeno razlagati temeljne pojme filozofije joge. Karizmatični predavatelj je očaral poslušalce, v naslednjih nekaj letih je imel niz predavanja po Ameriki in Evropi.
Svami Vivekananda velja za duhovnega učitelja, ki je jogo v novem veku ponovno prinesel na Zahod.
Po vrnitvi domov je ustanovil meniški red in misijon Ramakrišne, ki deluje še danes.
 V pričujoči knjigi so zbrani zapisi predavanj, ki jih je imel v letih 1895–96 v New Yorku.

Karma joga je delovanje v smislu nesebičnega delovanja. Vivekananda se v osmih poglavjih loteva pojma karma, ki je vse, kar naredimo. Kot pravi avtor, v tehničnem smislu pomeni beseda karma vplive človekovega delovanja, v metafizičnem pa učinke, katerih vzrok so naša pretekla delovanja. V tem kontekstu reinkarnacije v univerzalnem zakonu vzroka in posledice je cilj našega bivanja vedenje, spoznanje, in ne užitek. Vedenje nam daje tudi razumevanje naše dharme, dolžnosti, in nam daje izbiro pri našem ravnanju v najširšem pomenu. Zmotno je pojmovanje sodobnega časa, ki vidi naš cilj v sreči oziroma enači srečo z užitkom, saj šele trpljenje – razumeti ga moramo v najširšem pomenu –, zagotavlja pogoje za temeljne spremembe. S svojim značajem ljudje ustvarjamo voljo, značaj pa se oblikuje pod vplivom karme. Avtor pravi, da odsev resničnega značaja vidimo takrat, ko človek opravlja svoja najbolj običajna, rutinska in banalna opravila. Resnično veličasten je človek, ki ostaja veličasten ne glede na okoliščine.
V besedilu se Vivekananda pogosto naveže na temeljno besedilo karma joge – Bhagavadgito – Gospodovo pesem, ki že tisočletja služi kot navdih in filozofsko besedilo neštetih razlag tako na Vzhodu kot Zahodu. Prav Bhagavadgita ponuja razmislek in pot v prepletenem odnosu med karmo in dharmo. Ta pot ni enaka za vse, ustvarjajo jo neštete karmične niti in presečišča, situacije, v katerih se rodimo, čas in prostor, naša vloga v družbi, v neprestano se vrtečem kolesu našega bivanja.
 Karma joga kot pot nesebičnega delovanja je izziv za vse nas, vsak bo nekoč doživel trenutek, ko se vsi nameni in delovanja združijo v točki spoznanja in znanja, ki ga nosimo v sebi vsi. Nenavezanost poraja nesebičnost in spoznanje, da smo vsi samo iskre velikega ognja.

 »Vsako dobro delo, ki ga opravimo brez najmanjšega prikritega motiva, bo, namesto da bi ustvarilo novo vez, prelomilo enega od členov v že obstoječi verigi. Vsaka dobra misel, ki jo pošljemo v svet, ne da bi pomislili na kakršnokoli povračilo, bo prav tako prelomila enega izmed teh členov in nas tega očistila. In tako bomo počeli, vse dokler se popolnoma ne očistimo.«
Tak človek, pa če zveni še tako donkihotsko, ima po mnenju Vivekanande tako moč, da lahko spreminja svet in kot Buda pooseblja najvišji ideal karma joge. K idealu stremimo, vsak po svojih možnostih, sposobnostih. Tisto, kar šteje, je prizadevanje, trud, kajti noben trud ne bo izgubljen.

Ko prebiram to drobno knjižico, katere izid je za vsakega na poti joge praznik, si želim, da bi jo kdaj uvrstili med obvezno branje v šolah.

Toplo priporočam branje in tudi knjigo Radža joga (ki je pred nekaj leti tudi izšla v slovenščini), v kateri se Vivekananda posveča drugemu temeljnemu besedilu joge, Patandžalijevim Sutram o jogi.

 B. H. P.