Vili Ravnjak
Založba Pivec, Maribor 2011
Cena: 20 EUR
»Ne posnemajte starih mojstrov,
ampak iščite, kar so iskali oni.«
Bašo
Umetniški direktor SNG Maribor in duhovni učitelj Vili Ravnjak je v svoji novi knjigi združil dva različna žanra, literarno pripoved in eseje, ki se medsebojno dopolnjujeta in nadgrajujeta.
Prvi del knjige z naslovom Novemu rojstvu naproti je alegorična pripoved o življenju in smrti nenavadne deklice Lucy Bell in potovanju njene duše v posmrtno življenje, vpogled v predhodne reinkarnacije in odločitev za naslednjo. Drugi, esejistični del z naslovom Duhovni izzivi in protislovja življenja pa sestavljajo trije esejistični sklopi: Soočanja s samim seboj, Vprašanja duhovne poti in Intimni problemi, družbene dileme.
Ravnjakove knjige so bile vedno doslej zanimivo branje in so naletele na zelo dober sprejem pri bralcih. Tudi s svojo najnovejšo knjigo ponuja lucidno, inteligentno in elegantno razmišljanje o zakonitostih življenja, o karmi in dharmi posameznika skozi osebno izkušnjo in premislek. V precej obširni ponudbi take in drugače, pretežno pa uvožene duhovnosti, ki temelji v newageevski preproščini ali ameriškem kredu »hočem, torej zmorem«, je knjiga Lotosov cvet nad vodno gladino izredno dragoceno in poglobljeno branje, ki me je navdušilo in prevzelo, še posebej v esejističnem delu.
Avtor navaja, da ga je k pisanju spodbudil intervju za mariborski Večer leta 2008, kjer so ga vprašanja pravzaprav prisilila v nadaljevanje samospraševanja, ki se je izlilo v zapisane eseje. Teme, ki so se ga takrat najbolj dotikale, so povod in rezultat notranjega zorenja, duhovne preobrazbe.
Avtor se najprej poda na pot samoanalize, tako umetnika, ustvarjalca kot duhovnega popotnika. Oba pola se prepletata kot tragedija in komedija, osrednja simbola življenja nasploh in ne samo gledališki zvrsti. Čeprav duhovni iskalec, asket ali menih, oznake, ki jih Ravnjak uporablja pogojno tudi zase, opazuje gledališče z distance, v njem še vedno vztraja, saj ga je prav ta ustvarjalni, kaotični in zato konfliktni nemir pripeljal do bistvenih spoznanj in je njegova dharma, ki mu omogoča duhovno rast.
Navajam:
»Semena duhovne rasti se ponavadi zasejejo v ozračju navdihujoče prisotnosti gurujev in učiteljev, na terapevtskih delavnicah, ob iniciacijah, obredih, med meditacijami … toda dozorijo šele v banalnosti vsakdanjega življenja.«
Kar nekajkrat se Ravnjak sklicuje na Bhagavadgito, Gospodovo pesem, kot besedilo, ki je njegov navdih in filozofski kredo. Eseji v pričujoči knjigi so navdihujoči prav zato, ker sem jih brala kot osebno interpretacijo Bhagavadgite. Spoznanje, »da je življenje veliko več kot duhovnost«, je smer, ki nam pomaga živeti tukaj in zdaj, polno, ozaveščeno in etično v parametrih naše karme. Pogosto duhovnost pomeni slepilo in beg pred realnostjo, ki nas čaka, da se z njo spopademo kot sveti bojevnik (karma jogi) in večni ljubimec (bhakti jogi).
Poglobljeno razumevanje karme, iluzij relativnega sveta in protislovij življenja nam pravzaprav omogoča notranjo rast. Pot duhovnega razvoja se začne s samozavedanjem, vprašanjem »kdo sem jaz« in spoznanjem, da je ta pot naše življenje, situacija, v kateri smo in se moramo z njo soočiti. Nesreča, bolečina, konflikti itd. so možnosti, ki se nam odpirajo, da postanemo boljši človek. Vsakdanje življenje je »lovljenje ravnovesja«, ki je vedno samo začasno. Stik z notranjim jazom, z večnim v nas nam skozi meditativno zbranost in distanco omogoča, da se naš minljivi jaz ustrezno odziva nanj. Človek je zgolj potencial, možnost, ki jo moramo najprej sprejeti v vseh njegovih razsežnostih, dobrih in slabih. Duhovna etična drža ni vzvišena in naduta, ampak strpna in razumevajoča, ponižna. Spremenimo lahko le sami sebe in delujemo iz sebe. Prava modrost se začne šele takrat, ko postanemo gospodarji svojih misli in čustev. To pa je izredno zahtevna naloga. In zato je življenje polno vzponov in padcev.
Satvična energija, uravnoteženost tamasa in radžasa je možna v izoliranem okolju, ki tovrstno energijo močno podpira. Vsakdanje okolje pa nam ponuja energiji radžasa in tamasa. Duhovnost je iskanje ravnovesja med njima, vpetost v vsakdanje izzive in nasprotja sodobnega sveta pa ponuja neskončno izzivov in možnosti, da nam spodleti.
Ravnjakova razmišljanja so intimna in temeljijo v osebni izkušnji. Dotakne se mnogih tem, ki zaznamujejo našo stvarnost, so zahtevne, zapletene in zahtevajo modro zbranost in distanco, na primer vprašanje vere in verske strpnosti, aktualnost ahimse/nenasilja, pravica do dostojanstvene smrti, vprašanja spolnosti in svobode. Itd. Prav ta aktualnost, vpetost v dejavni tukaj in zdaj, daje Ravnjakovi knjigi presežno vrednost, ki jo redko zasledimo v tovrstni literaturi.
Barbara Habič Pregl
*Intervju z Vilijem Ravnjakom si preberite v oknu Intervju