Z jogo sem se srečal že leta 1992, ko sem še študiral. Priznam, to je bila po dolgih letih prva športna vzgoja, pri kateri sem užival in z veseljem prihajal. Nogomet in košarka me pač nista nikoli navduševala Kmalu po jogi sem se udeležil še tečaja globinske meditacije pri Centru za duhovno kulturo in oboje, joga in meditacija, sta postali moji vsakodnevni stalnici. Tako se je začela moja pot raziskovanja samega sebe in nevidneg energijskega sveta. Dvajset let pozneje, leta 2012, jogo in meditacijo še vedno izvajam, profesionalno pa se ukvarjam s postavitvami družine, to je s posebno energijsko metodo razreševanja družinske karme.
Postavitev družine je način razreševanja družinskih konfliktov, ki na družino gleda kot na sistem, ki je v ravnovesju in miru takrat, kadar imajo vsi, ki pripadajo družini, v njej svoje mesto. Zaradi različnih usodnih dogodkov, kot so na primer zgodnja smrt mame, očeta, otroka, splavi (spontani ali hoteni), težke bolezni, hude prometne in druge nesreče, posvojitve, samomori, spolne zlorabe, vojni dogodki, prihaja do družinskih čustvenih zapletov. Ti usodni dogodki prinesejo breme v družino in veliko intenzivnih čustev. Običajno jih družina ne uspe razrešiti in ostajajo v družinskem sistemu ter se na ravni nezavednega prenesejo v naslednjo generacijo. Postavitev družine pomaga pri razreševanju težav v partnerskih in družinskih odnosih, velikokrat pridejo na delavnico ljudje, ki že dalj časa neuspešno iščejo rešitev v odnosih. To so lahko odnosi s starši, z mamo, očetom ali obema. Lahko je bolj izpostavljen partnerski odnos ali odnosi z otroki. Na delavnico prihajajo tudi tisti, ki čutijo, da jih nekaj v življenju drži nazaj, da nimajo prave energije, da imajo premalo samospoštovanja …
Posameznik, ki se odloči, da bo postavil svojo družino, si izmed udeležencev na delavnici izbere predstavnike za tiste družinske člane, ki jih želi postaviti. Razporedi jih v prostor po svojem notranjem občutku. Kar je potem najbolj zanimivo in zaradi česar se postavitev družine imenuje fenomenološka je to, da izbrani predstavniki dobijo občutke tistih oseb, ki jih predstavljajo, čeprav o njih ne vedo ničesar. Na ta način pride na površje skrita čustvena družinska dinamika, ki jo voditelj delavnice počasi vodi v smer razrešitve in ponovne vzpostavitve povezanosti med družinskimi člani. Postavitev ene družine običajno traja kakšno uro do uro in pol.
Tekom postavitve družine dobi udeleženec veliko novih uvidov in prepoznanj, prav tako se sprostijo čustvene napetosti. Osnova za delovanje postavite družine je tako imenovano duhovno polje ali polje družine, iz katerega predstavniki družinskih članov dobijo občutke tistih, ki jih predstavljajo. Ko skozi postavitev pride v tem polju do sprememb, čustvene razbremenitve in večje povezanosti ter ljubezni, se te izkušnje preko polja prenesejo tudi do resničnih družinskih članov in lahko imajo vpliv nanje, na njihovo razmišljanje, čustvovanje, vedenje.
Udeleženci delavnice so nemalokrat presenečeni nad tem, kako metoda družinske postavitve zares deluje. Tisti, ki so v vlogah družinskih članov doživljajo različna čustva, ki so prisotna v tej družini: jeza, zamera, strah, prizadetost, bolečina, hrepenenje, ljubezen … Prav tako se dogajanje dotakne vseh, ki samo opazujejo postavitev – velikokrat jih to, kar vidijo, tako ali drugače spominja na njihove lastne družinske zgodbe in so ganjeni. Ob koncu delavnice je velikokrat čutiti olajšanje, notranji mir, sprejemanje in občutek povezanosti.
Postavitev družine nas uči gledanja s srcem, z njeno pomočjo presegamo omejujoče predstave, ki smo si jih ustvarili o svojih družinskih članih. Na ta način spoznavamo »zakulisje« medsebojnih odnosov in tiste skrite silnice, ki od znotraj urejajo odnose in življenje. Postavitev nam pomaga tudi odložiti čustveno breme, ki je povezano z našo družino in prinaša občutke olajšanja, miru in globoke povezanosti z družinskimi člani. Vredno se je potruditi, kajti vse, kar naredimo na postavitvi družine, ne naredimo le zase, temveč za celo svojo družino: za svoje prednike in tudi za vse tiste rodove, ki še pridejo.
Boštjan Trtnik