Intervju z Ladom Jakšo

Za Joga portal nam je spregovoril Lado Jakša, svobodni umetnik, glasbenik, skladatelj in umetniški fotograf. Mnogi ga poznamo predvsem kot jazzovskega glasbenika, nagnjenega k eksperimentalni in ambientalni izraznosti, ter kot avtorja čudovitih fotografij, ki jih je na ogled postavil že na mnogih samostojnih razstavah in zvočno-slikovnih performansih.

Navdih za svojo umetnost išče predvsem v naravi, likovni umetnosti, literaturi in filozofiji, pa tudi v jogi. 21. novembra bo gostoval na dogodku Joga in Umetnost iz serije Time Out večerov, kjer bo jogijsko prakso udeležencev oplemenitil s svojo v živo odigrano glasbo in projekcijo fotografij.

 

Kdaj in kako ste spoznali, da v vas tiči umetniška duša in da se boste posvetili glasbi, fotografiji …

Od malega, nekako z začetkom šole in vzporedno glasbene šole, so se mi zdela ukvarjanje z glasbo, doživljanje zvoka ter izražanje z njim neizčrpen vir igrive ustvarjalnosti. Od nekdaj sem si izmišljeval svoje zvočne kombinacije, iskal glasbene navdihe v naravi in življenju nasploh ter jih kmalu začel povezovati tudi z drugimi mediji, predvsem likovno umetnostjo ter fotografijo in literaturo. Ob vzporednem študiju glasbe in umetnostne zgodovine se je to le še poglabljalo in moja diplomska naloga na Filozofski fakulteti je izpostavila ravno to tematiko, estetsko in vsebinsko povezavo med likovno umetnostjo in glasbo.

Glasba in fotografija se pri vas zelo prepletata. Kako bi opisali ta odnos med njima?

Vsekakor se glasbena in likovna umetnost – kamor umetniška fotografija sodi – intenzivno povezujeta od pračasa do sodobnosti. Že prastari rituali so vključevali obe vrsti osebnega izražanja, pa še ples, magijo, besede ipd. Tudi zen filozofska razmišljanja ves čas prepleta z likovnim, glasbenim in besednim ustvarjanjem. Mnogi glasbeniki so svoja dela navezovali na likovne umetnine, mnogi slikarji in kiparji so skušali “odslikati” vizijo glasbe, v zadnjem stoletju je nastala cela vrsta imenitnih grafičnih partitur za skladbe avtorjev sodobne glasbe itd. Vse to mi je bil izziv, da si z likovno izzivalnimi in vsebinsko izraznimi sekvencami fotografij ustvarjam “partiture” za svoje multimedijske projekte, s katerimi nastopam doma in v tujini.

Kakšna glasba vam je najbližje kot poslušalcu in kot ustvarjalcu? Kje iščete navdih?

Vsekakor kakovostna avtorska glasba, katerekoli zvrsti, glasba z navdihom, sporočilom ter z izzivalno in domišljeno zvočnostjo.

Navdih najdem tako rekoč kjerkoli, v magičnih sporočilih narave in njenih odzvenih, v zvoku drobnih kovinskih opilkov ali pa ogromnih kovinskih folij v tovarni aluminija, v magičnih akustičnih prostorih starih arhitektur in tudi v neskončnih možnostih “sodobne akustike” in uporabe različnih zvočno izzivalnih glasbil …

Kaj so osrednji motivi vaše fotografije?

Tudi ti se najdejo povsod, saj so za fotografijo bistveni način gledanja, iskanje likovnosti in vsebine hkrati, domišljenost ideje, preden se pritisne na sprožilec, zbranost biti pravi trenutek na pravem mestu –  brez tega tudi joga ni mogoča.

Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z jogo?

Tedaj, ko sem začel resno razmišljati o tem, kako nas miselni in fizični svet “premetavata” sem in tja, nas begata in onemogočata iskati notranje ravnotežje, kar pa joga s svojo filozofijo in prakso prinaša ter omogoča vsakemu, ki se dovolj potrudi, zbere, navdihne in vztraja na tej poti.

Kako jogo ali jogijska spoznanja vnašate v svoje življenje? Kaj je tisto, kar se vas je pri jogi najbolj dotaknilo, kaj ste najbolj posvojili?

Predvsem modrost jogijskih spisov, šola etike ter zbranosti duha in vitalnosti telesa, zmožnost obrambe pred nasilnim in posesivnim ter agresivnim življenjskim modusom okoli nas, ki mi je bil tudi sicer vedno tuj in neetičen. Ob tej zbranosti se ustvarjalnost pojavlja kot samtosa, radost ukvarjanja s tistim, kar nam je najbliže.

Imate občutek, da vas joga navdihuje tudi v vašem umetniškem ustvarjanju? Ali je morda ravno obratno in je umetnost tista, ki vam pomaga pri poglabljanju vase?

Velja eno in drugo, oboje se v mojem življenju intenzivno prepleta. Na eni strani brez prave zbranosti muziciranje ni mogoče, na drugi se joga in sorodne meditativne sfere pogosto povezujejo z glasbo: intonacija energetskih centrov v telesu, razni magični rituali, glasba sfer, meditativni glasbeni svetovi … Besedila vzhodnjaških mislecev in tudi mnogih bistrih in izvirnih, izjemnih poetov okoli nas so mi pogosto navdih za glasbeno snovanje in užitek

muziciranja “v živo”, pogosto v naravi ali izjemnih akustičnih ambientih. Joga nas tudi nauči vse te vtise preliti v zbrano in navdihujočo ustvarjalno prakso.

Eden vaših odmevnejših projektov v zadnjem času je bil album Reka življenja, kjer ste meditativno glasbo oplemenitili s terenskimi posnetki zvoka reke Save. Kako ste prišli na to idejo?

Zvoki narave in še posebej vode so glasba že sami po sebi in v poseben izziv mi je bilo snemati realne odzvene reke Save, od šumenja izvira do zvoka široke rečnate struge, in jih povezati s toni, harmonijami in ritmi mojih glasbil (klavir, klaviature, pihala, tolkala). Imam še kar nekaj podobnih in tudi že uresničenih zamisli, ta o reki Savi pa je dobila krila, ko smo s skupino vnetih okoljevarstvenih idealistov preprečili, da bi zaradi potreb Savskih elektrarn zalili kotlino v Zasipu pri Bledu. Uporabil sem prav zvoke Save, ki teče skoznjo. Če bi dolino zalili, tega zvoka ne bi nihče več slišal.

Bi še kaj posebnega sporočili bralcem Joga portala?

Dotaknila se me je misel našega žal pokojnega izjemnega skladatelja Janeza Gregorca na njegovem CD-ju imenitnih priredb slovenskih ljudskih pesmi, o katerem ravno pišem besedilo za revijo Glasna. To je sporočilo, ki bi ga morala na ves glas slišati naša razglašena “vodstvena elita”. Janez Gregorc je zapisal: “Želim si, da bi zven teh drobnih ljudskih mojstrovin ponovno harmoniziral našo deželo.”

Najlepša hvala za vas čas in prijaznost.

Zana Fabjan Blažič

 

Povabilo Na dogodek Joga in Umetnost:
http://www.jogaportal.si/2386/21-11-cetrtkov-time-out-joga-in-umetnost/

SADHANA 2