Ajurveda v luči zahodne medicine, 2.del

Patofiziologija Patofiziologija je znanost, ki proučuje vzroke bolezni (etiologija), mehanizme nastanka (patogeneza) in posledice patoloških sprememb v organizmu. Zahodna medicina, predvsem ko gre za bolezni notranjih vzrokov, zelo slabo pozna vzročne povezave med zaužito prehrano, močjo prebavnega sistema, vplivom prebavljenih in neprebavljenih snovi na tkiva in organe ter vplivom treh funkcionalnih principov delovanja telesa ali […]

Patofiziologija

Patofiziologija je znanost, ki proučuje vzroke bolezni (etiologija), mehanizme nastanka (patogeneza) in posledice patoloških sprememb v organizmu. Zahodna medicina, predvsem ko gre za bolezni notranjih vzrokov, zelo slabo pozna vzročne povezave med zaužito prehrano, močjo prebavnega sistema, vplivom prebavljenih in neprebavljenih snovi na tkiva in organe ter vplivom treh funkcionalnih principov delovanja telesa ali doš vata, pitta in kapha na patogenezo.

Kot bomo prebrali v nadaljevanju, zahodna medicina potrdi obstoj bolezni šele na peti stopnji od šeststopenjske ajurvedske lestvice nastanka bolezni. Zato ostane zelo malo manevrskega prostora za hitro in naravno ukrepanje, preventivo ter ustvarjanje možnosti za homeostazo.

Ajurveda razvršča vzroke bolezni takole:

  • notranji, kjer bolezen nastane zaradi motnje treh principov delovanja telesa in uma ali doš vata, pita in kapha,

  • zunanji, kjer bolezen nastane zaradi zunanje, fizične travme ali parazitov, kamor uvršča viruse, bakterije, glive, zajedavce in preostale patogene ter

  • psihološki, kjer bolezen nastane zaradi našega neustreznega čustvovanja in razmišljanja.

Ajurveda opredeli mehanizme notranjega nastanka bolezni po šeststopenjski lestvici nastanka bolezni.

  • Prvi dve stopnji se dogajata v prebavnem traktu, kjer se doše vata, pitta in kapha kopičijo. Doše povzročajo težave v organih, kjer so naravno prisotne, in sicer kapha doša v želodcu, pitta doša v tankem črevesju in vata doša v debelem črevesju.

  • V tretji stopnji se doše širijo v limfni in krvni obtok ter v svoja sekundarna mesta. Tu zaradi kvalitet, ki jih vsebujejo, povzročajo prve simptome neravnovesja in vplivajo na naše počutje.

  • V četrti stopnji doša vstopa v oslabljeno tkivo, kanal ali organ, in šele v peti stopnji, ko se vanj naloži, se izrazi kot polna bolezen. Zahodna medicina šele na tej peti stopnji potrdi prisotnost bolezni.

  • Šesta stopnja je zadnja. Doše takrat vplivajo ne samo na funkcijo, temveč tudi na sestavo tkiv.

Ajurveda ugotovi neravnovesje, še preden se to izrazi kot prava bolezen. Torej ajurveda s svojimi diagnostičnimi metodami že na prvi stopnji ugotovi neravnovesje pri posamezniku. Ukrepanje na prvih treh stopnjah razvoja bolezni je še zelo enostavno, neinvazivno, naravno in hitro učinkovito. Pomembni postanejo predvsem primeren življenjski slog, prehrana, napitki, fizične aktivnosti, dnevni rituali in vadba jogijskih položajev, dihalnih tehnik in meditacij, primernih glede na individualno konstitucijo in trenutno neravnovesje. Od četrte stopnje dalje so potrebni zahtevnejši postopki za odstranitev doš vata, pitta in kapha iz tkiv, kanalov ali organov. Ti vključujejo poleg že omenjenih tudi naravna zelišča ter ajurvedske čistilne tehnike telesa. Postopek se konča s primernim načinom gradnje in hranjenja oslabljenih tkiv, kanalov in organov.

Bolezni, ki nastale zaradi zunanjih vzrokov, predvsem bakterij, virusov, gliv in patogenov, ajurveda obravnava kot posledico oslabljenega imunskega sistema ali neustrezne moči prebavnega ognja. Ajurveda zelo dobro pozna mehanizme nastajanja, višanja in ohranjanja funkcije imunskega sistema ter tudi ustvarjanja primerne moči prebavnega ognja.

Travme oz. poškodbe od zunaj pozna ajurveda predvsem zaradi spopadov. Sushrut, eden izmed treh največjih ajurvedskih zdravnikov, v knjigi Sushruta Samhita, napisani 600 p. n. š., opisuje 1120 bolezni, 700 medicinskih zelišč in številne tudi kirurške posege. Med drugimi tudi kako zarezati v tkivo (kožo ali nek drug organ), sondiranje, odstranitev tujkov, puljenje zob, odstranitev prostate, operacijo kile, carski rez, odpravljanje hemoroidov, fistul, perforiranega črevesja in trebuha, zdravljenje zlomov, manipulacijo in stabilizacijo, z nekaterimi ukrepi sanacije in namestitev protetike vred. Našteva šest vrst dislokacij, dvanajst vrst zlomov ter razvršča kosti in njihov odziv na poškodbe. Govori o plastičnih operacijah, med drugim tudi o rinoplastiki. Klasificira tudi očesne bolezni in opisuje operacijo sive mrene.

Ajurveda pripisuje velik pomen pri nastanku bolezni psihološkim dejavnikom. Pozna medsebojno odvisnost med točno določenim čustvom in oslabitvijo funkcije točno določenega organa ter načine vzpostavljanja ravnovesja.

Anamneza

Anamneza je zbirka podatkov o bolniku, ki jih zdravnik pridobi s postavljanjem posebnih vprašanj bolniku ali osebam, ki bolnika poznajo. Zdravnik z anamnezo ugotovi simptome, ki se pojavljajo pri bolniku in bi lahko kazali na neko bolezen. Pridobljene informacije pomagajo zdravnikom poleg bolezenskih znakov, ki jih določijo s preiskavami, postaviti diagnozo in se odločiti za terapijo.

Povprečni čas prvega pregleda za akutno bolezen, ki ga navaja Modra knjiga standardov in normativov FIDES, znaša 12 minut, prvega pregleda za kronično bolezen 15 minut ter preventivnega pregleda 18 minut.

Pri ajurvedskem pregledu je najpomembnejši pogovor s preiskovancem, ki natančno opiše sedanje stanje in počutje ter pretekle težave. Velik poudarek je na razumevanju prebavnega sistema, izločkov telesa, prehranjevalnih navad, dnevne rutine, aktivnosti, čustvovanja in narave medosebnih odnosov.

Sledita pregled jezika, oči, nohtov ter diagnoza pulza. Tako se ugotovi ajurvedska konstitucija, stanje vate, pite in kaphe, moč prebavnega ognja, sedmih tkiv, kanalov in organov, prisotnost toksinov v telesu ter vzrok in stopnja procesa bolezni. Na podlagi ugotovitev se oblikujejo ajurvedski napotki.

Tipičen ajurvedski pregled traja vsaj eno uro, raje več. S preiskovancem je treba vzpostaviti pristen, zaupen in odprt odnos, kar se zgodi šele v sproščenem pogovoru. Zato se ajurvedski pregled pogosto podaljša tudi na dve uri in več.

Epigenetika

Epigenetika je zelo mlado področje molekularne biologije, ki proučuje spremembe v izražanju genov organizma, ki niso povezane s spremembami v zaporedju DNK. Predstavlja spoznanje, da lahko na izražanje genov vplivajo tudi dejavniki okolja. Tu govorimo o prehrani, toksinih in kemijskih substancah v okolju, bakterijah, virusih, glivicah in parazitih, čustvenih stanjih, ki vplivajo na izraz genov organizma. Kljub temu da ima vsak človek nespremenljiv nabor genov in s tem predispozicije za določene bolezni, ni nujno, da se bodo te bolezni tudi razvile. Oseba ima vse življenje možnost, da poveča ali zmanjša izraznost nekaterih genov, s čimer lahko bistveno vpliva na svoje zdravje in dobro počutje. Celotnega pomena epigenetike, kot tudi mehanizmov, ki vplivajo na epigenetsko urejanje delovanje genov, zahodna medicina še ne pozna dobro. Zadnje raziskave v ZDA vendarle potrjujejo, da življenjski slog, prehrana in zunanje okolje veliko bolj vplivajo na izražanje genov kot osnovna genetska zasnova.

Ajurveda že tisočletja vidi bolezen kot zadnji klic telesa, da moramo spremeniti svoje navade in razmišljanje. Starodavna ajurvedska besedila navajajo naslednje notranje vplive, s katerimi izzovemo neravnovesje in kasneje bolezen:

  • uživanje nam neustrezne prehrane, napitkov, začimb in zelišč,

  • nepravilno kombiniranje hrane,

  • neustrezen način življenja, neustrezni dnevni rituali in fizične aktivnosti, ki jih izvajamo ter

  • stres, posameznikovo negativno razmišljanje in čustvovanje ter nezadovoljstvo v medosebnih odnosih.

Ajurveda predlaga individualne rešitve za vsako osebo posebej, glede na njeno trenutno stanje in edinstveno konstitucijo. Napotki so sestavljeni iz individualne kombinacije področij in so specifični glede na individualno konstitucijo, moč prebavnega ognja, stanje sedmih tkiv, letni čas in neravnovesje doš vata, pita in kapha:

  • prehrana, začimbe in napitki,

  • ajurvedska zelišča in pripravki,

  • ajurvedska dnevna in sezonska rutina,

  • življenjski slog,

  • primerne fizične aktivnosti,

  • ajurvedske čistilne tehnike,

  • masažna olja, eterična olja, barve,

  • marme ali akupresurne točke ter

  • jogijski položaji, dihalne tehnike in meditacije.

Sklep

Živimo v času, ko se ljudje vedno bolj zavedamo in ugotavljamo, da naš fizični obstoj ni edina raven bivanja. Zahodni svet je pripeljal tehniko na najvišjo možno raven, ob tem pa pozabil na duhovno plat življenja in medsebojno povezanost sveta, narave, živih bitij in človeka. Vzhodni svet ponuja spoznanja, ki temeljijo na ravnovesju celotnega ekosistema, katerega majhen del je tudi človek. Čas je, da se Vzhod in Zahod povežeta.

Oktobra 2015 se začenja enoletna Šola ajurvede in joge, kjer boste spoznali potrebna znanja ajurvede in joge za zagotavljanje lastnega in ravnovesja vaših bližnjih. Vabljeni k vpisu!