(Joga je omejevanje valovanja duševnosti.)
Patanjali, Sutre o jogi, I,1
Naš um je ustvarjen za procesiranje podatkov. Stalno analizira, primerja, snuje, priklicuje spomine, načrtuje. Onemogoča izkustvo trenutka, takega kot je tukaj in zdaj, jogiji ga enačijo z opico, ki skače z veje na vejo.
V naši glavi je nešteto živčnih celic, sinaps, po katerih neprestano teče električni tok. Miselni tokovi ustvarjajo struge – miselne vzorce, kot so odziv na življenjske situacije, vrednotenje sebe in okolice, omejevalna prepričanja, vzgibe delovanja, lastne, subjektivne definicije, dogme, načine čustvovanja, občutenje ugodja in nelagodja, itd.
Ponavljanje delovanja po ustaljenih miselnih vzorcih vedno znova utrjuje navado, ne glede na to, ali je dobra ali slaba, pravilna, napačna ali subjektivna.
Ta sikajoči tok v glavi tako posledično vpliva na naša dejanja in oblikuje našo osebnost. Od njega sta odvisni tako naša realnost kot tudi kvaliteta življenja.
Um kot ovira
Nekultivirano delovanje uma v jogi upravičeno velja za slepilo, ki nam preprečuje, da bi dosegli višjo zavest – blaženo stanje, da bi ugledali svet tak, kakršen je – kot popoln sinergičen božji načrt. Zaradi njega smo ujeti v svoje avtomatizme delovanja, mišljenja, čustvovanja. Kaže nam iluzijo ločenosti in ujetosti v omejeni subjekt – samega sebe. Onemogoča širitev našega zavedanja. Je vir vsega trpljenja, celo številnega prerajanja (inkarnacij).
Joga že tisočletja zasleduje višjo resnico, absolutno vedenje, ekstatično stanje, ko subjektu uspe podreti barikade svojega ega in razširi zavest do stopnje, ko se le-ta zlije z vesoljem; razsvetljenje. Dolgo nazaj, tisočletje in več pred našim štetjem, so v posvečenih krogih načine za dosego takšnega blaženega stanja mojstri (brahmani) ustno predajali svojim učencem v z napotki in tehnikami, kako umiriti, kontrolirati in zaobiti razburkani um.
Jogiske tehnike je prvič zapisal in sistematiziral mistični Patanjali (ne vemo, ali za tem imenom stoji ena sama oseba, brahmanska družina ali združenje modrecev). Med leti 200 pr. n. št. in 200 n. št. je jogijske tehnike strnil v svojih Sutrah o jogi (sanskrt. sutra: navodilo, nit, niz) in z njimi postavil temeljni koncept joge. Ne samo to, jogijske tehnike mu je uspelo popisati tako učinkovito, sistemsko dovršeno in nazorno, da lahko živijo še tisočletja pozneje ter da jim lahko še danes sledi sleherni posameznik, ne glede na kulturo in veroizpoved.
Tako kot v sodobni psihologiji in kognitivni znanosti tudi jogijske sutre opisujejo način delovanja uma in izhajajo iz vprašanj, kaj so ovire, motnje in težave, ki ovirajo samospoznanje in premišljeno ravnanje.
Avidyasmita-raga-dvesabhinivesah klesah.
(Nezavedanje Resničnosti, egoizem, privlačnosti ali odpori, ki jih čutimo do stvari, kakor tudi močna želja po življenju, so hudi udarci, ki so vzrok vsem mogočim bridkostim v življenju.)
Patanjali, Sutre o jogi, II,3
Ovire, ki vedno znova vznemirjajo um, težnje, ki vplivajo na razmišljanje in ravnanje, pokrivajo zaznavanje in tako povzročajo trpljenje, je Patanjali združil v pet glavnih povzročiteljev, imenovanih kleše:
◆ Avidja: nevednost ali napačno vedenje.
◆ Je temeljna prevara in podlaga za preostale štiri kleše – z razrešitvijo le-te izginejo tudi ostale. Zanjo je značilno subjektivno presojanje sveta, zaznavanje vsega skozi filter lastne osebnosti, ki so skupek vseh izkušenj, znanja, doživetij, želja in pričakovanj (lastnih in družbenih). Vse, kar poznamo, je naša reakcija na zunanje dražljaje. To subjektivno vedenje se pogosto zamenja za objektivno, a nikoli ni čisto to. Zato je avidja razlog vsega trpljenja.
◆ Asmita: jaz, središče sveta; egoizem, individualizem.
◆ Kako doživljamo sami sebe je že od otroštva vgrajeno, zažrto v naš um preko odnosa, ki ga imamo z okolico. Naš resnični jaz je tako precej drugačen kot podoba, ki jo imamo o samem sebi. Od tod izvirajo tudi manjvrednostni občutki ali pretirana samozavest. Vse te informacije, ki jih v umu hranimo o samem sebi, povzroča pretirana naravnanost nase. Posameznik je torej središče sveta.
◆ Raga: želja po zadovoljevanju potreb. Navezanost na materialni svet.
◆ Pozitivne izkušnje, ki smo jih doživeli ob nečem in so nas navdajale z ugodjem, se nam zapišejo v um. Vedno znova bi radi podoživljali tovrstno zadovoljitev ali vztrajali pri priljubljenem. Hrepenimo po sreči, to pa vpliva na naše težnje, želje, ravnanje. Lahko se izraža kot pohlep ali zasvojenost.
◆ Dveša: odpor.
◆ Je nasprotje rage in se kaže kot zavračanje, pretirano odklanjanje vsega, kar nam je kdaj povzročalo slabe občutke. Tu gre za vse predsodke, zavračanja in negativistično naravnanost. Je odpor do vsega, kar je naš um shranil kot slabo izkušnjo.
◆ Abhiniveša: nesmiseln strah, strah pred neznanim.
◆ Tu gre za strah, ki temelji zgolj na domnevi, da je nekaj slabo in nam bo povzročalo trpljenje. Najbolj značilna abhiniveša je strah pred smrtjo. Je nagon življenja.
◆ Ker je vse v vesolju podvrženo spreminjanju (tudi naša trenutna materialna oblika), smo tako lahko v stalni negotovosti. Bojimo se neznanega, kar nas ohromi in onemogoča jasno zaznavanje, odločanje in ravnanje.
Kleš sicer ni mogoče popolnoma premagati; četudi bi bili odpravljeni miselni vrtinci, ki obstajajo v danem trenutku, bi jih nemudoma nadomestili novi, drugi, ki bi izhajali iz neskončnih zalog latentnosti, ki izvirajo iz podzavesti in jih je težko nadzorovati oz. obvladovati.
Ampak zdaj, ko poznamo sovražnika in ko vemo, v kakšni preobleki deluje na nas, obstajajo načini, tehnike, po katerih se ga da nepristransko opazovati, nadzorovati in sčasoma preobraziti.
Po poti radža joge.
Patanjali ponuja osemstopenjsko pot, Aštango margo (sanskrt. ash: osem, anga: deli, udi, marga: pot). To je sistem, ki pelje jogija po poti samospoznavanja prek osmih stopenj do zadnje, ki je popolna notranja svoboda, zlitje z božanskim; samadhija.
Osemstopenjska pot na kratko:
1. Jama: pravila vedenja v odnosu z okolico
1. Nijama: pravila ravnanja s samim sabo
2. Asana: obvladovanje telesa
3. Pranajama: usmerjajne prane
4. Pratjahara: obvladovanje čutnih vtisov
5. Dharana: koncentracija
6. Dhijana: meditacija
7. Samadhi: izkušnja božanskega, zlitje z Enostjo vesolja
8.
Čeprav si stopnje sledijo, se jih ne izvaja strogo eno za drugo, temveč sočasno in prepleteno.
S prvimi petimi se lahko posameznik sooči dokaj kmalu na začetku svoje jogijske poti, zadnje tri pa so naprednejše tehnike, saj naj bi do sem jogi že obvladoval svoje miselne vzorce in vzgibe ter fizično in energijsko telo, da se lahko posveti raziskovanju svoje zavesti in ostalih duševnih pokrajin.
Počasi. Pot je cilj.
Ko želimo zmanjšati vpliv kleš in stopiti na pot notranjega miru, se je potrebno znebiti pričakovanj, da mora vadba takoj pokazati rezultate. Na posamezne stopnje osemstopenjske poti se navajamo počasi. Doseči stanje popolne notranje svobode ni proces, ki bi se zgodil od danes na jutri. Do samadhija pač ni bližnjic.
Morda bo potovanje do tja trajalo celo življenje. Tudi, če se nam nikoli ne posreči popolnoma osvoboditi kleš, pa smo lahko prijetno presenečeni nad stvarmi, ki se nam začnejo dogajati na poti; raztapljati se začnejo blokade, naš um postaja mirnejši in jasnejši, zaživimo v harmoniji z okolico, smo trdnejšega zdravja, osvobojeni smo od mnenj in pričakovanj drugih …
Po Patanjaliju se z redno vadbo ter odprtim umom in srcem nezmotljivo približujemo svoji resnici.
Odsev lune…
Živeti neomadeževan
sredi nečistoč sveta:
to je resnično izvajanje joge.
Guru Nanak
Literatura:
Jurij Zalokar: Joga in naš čas. Založba Unugraf, Ljubljana, 2005
K. Taimni: Veda o jogi, Patanjalijeve sutre. The Theosopical Publishing House Adyar, 1961
Mircea Eliade: Joga: nesmrtnost in svoboda. Študentska založba, Ljubljana, 2011
Inge Schops: Joga. Veliki priročnik za začetnike in izkušene. Učila, Tržič, 2011