Moč tišine (Sneža Vidovič)

Človek se danes vse bolj zaveda kako pomembno je živeti v umirjenem in prijaznem okolju. Živeti življenje v skladu z naravnimi ritmi je bilo nekoč samo po sebi umevno. Danes je to cilj, ki terja veliko energije oz. za dosego takih ciljev pogosto potrebujemo zunanjo pomoč. Zato se posamezniki vse bolj odločajo za vodene sprostitve, tečaje joge in meditacije ali druge oblike usmerjenega in vodenega sproščanja. V tem kratkem prispevku se bom usmerila v tišino kot pomemben element bivanja na poti do sprostitve.

Na zahodu se zanimanje za jogo z leti povečuje; o tem ni več nikakršnega dvoma. Vse pogosteje tudi zdravniki usmerjajo svoje paciente na jogo. Ponudba programov, joga studiev in učiteljev joge je vse večja. S tem razvojem pa ni nujno tudi boljše splošno poznavanje joge oz. razumevanje različnih pristopov v jogi. Pogosto je cel kup stereotipov vezanih na jogo in žal se jo vse bolj dojema kot fizično obliko neke vzhodnjaške telovadbe. Pravzaprav se jo naj pogosteje tudi tako ponuja, primarno skozi asane oz telesne položaje. Tisto, kar je mene pred mnogimi leti najbolj pritegnilo je stanje uma po kvalitetni praksi joge in doživljanje tišine, ki je bila osvobajajoča; same asane so bile drugotnega pomena.

Pogosto beremo o priporočljivih ritmih spanja, gibanja in prehranjevanja z namenom ohranjanja vitalnosti in zdravja. Redko pa se piše ali govori o času, ki naj bi ga človek preživel v tišini. Ja, prav ste prebrali – čas za tišino potrebujemo. In to ni tisti čas, ko spimo, Tišina znotraj dnevnega ritma naj bi bila del naše dnevne rutine. Če dobro pomislimo, od trenutka, ko vstanemo do trenutka, ko zopet ležemo v posteljo – koliko časa dnevno ste brez telefona, računalnika, televizije, radia, časopisa ali knjige … brez interakcije s sodelavci, partnerji, otroki? Torej biti sami s seboj, brez da govorite ali poslušate, v tišini. Še čas, ko ste na WC-ju je pogosto čas prebiranja sms sporočil ali celo vaših 5 minut, ko prelistate revijo in se umaknete. Tako kot človek nujno potrebuje spanje, potrebuje tudi čas tišine. Ni razlik med spoloma, čeprav se zdi, da smo ženske težje tiho.

Toda skozi življenje, od otroštva dalje, smo neprestano okupirani z informacijami, ki vstopajo v naše telo skozi čutila in smo se tako zelo navadili na mnoge dražljaje, ki nas stimulirajo, da je za nas čas tišine lahko celo stresna izkušnja in ne zmoremo vztrajati v tišini. Morda vaše delo od vas zahteva neprestano komunikacijo (delo na okencu s strankami, predavateljsko delo, …), ob koncu dneva pa začutite, da vas govor utruja. Kakšna je potem vaša sprostitev? Kako se uravnovesite? Če se odpravite zvečer na vodeno vadbo v športni center, kjer je običajno glasba zelo na glas, če se sprostite pred TV, se odpravite v gledališče, če se družite s prijatelji …. Izbirate po principu »več istega« kar ne pripelje do ravnovesja.
Torej za današnjega človeka je najboljša sprostitev tista, ki ne obremenjuje čutil, v mislih imam predvsem kontrola slušnih dejavnikov in govora. Hrup je po moji oceni najhujši onesnaževalec okolja in našega uma. Zato je potrebno zavestno iskati okolje z manj hrupnih dejavnikov. Obstaja kar nekaj nadvse koristnih in običajnih aktivnosti, ki bi jih svetovala ob koncu vašega delovnika. Gibanje v naravi, ki je zmerno (npr. sprehod brez družbe, lahkoten tek), počivanje v tišini lastnega doma, kjer si privoščite biti sami v prostoru, lahko tudi opravljanje različnih gospodinjskih del s popolnim fokusom na samo delo. Ja, tako preprosto je lahko. Gre za zavestno izbiranje naše notranje naravnave. Seveda pa je poleg omenjenega priporočljiva tudi joga.

Ste bili že na kakšnem tečaju joge? Ali je prakso joge spremljala glasba? Zelo verjetno. Vendar joga, ki prihaja iz Indije v svojem tradicionalnem okvirju ni dodajala inštrumentalne glasbe k praksi. Zakaj torej glasba pri jogi? Izkušnje so pokazale, da mnogo zahodnjakov ne prenese tišine. Bolj ko je njihovo vsakodnevno življenje stimulirano z vizualnimi in auditivnimi informacijami, težje se navadijo na tišino in zaprte oči.. Zato je glasba na začetku prakse joge lahko vmesni filter, ki postopoma pripelje, do takšnega notranjega stanja, da je prehod na tišino spontan, prijeten in na koncu celo želen. Vsakdo, ki jogo prakticira dlje časa pride do spoznanja, da je glasba odveč in je ne potrebuje za umiritev. Zato bodo tečaji joge potekali na začetku z umirjeno glasbo, kasneje pa učitelj joge z namenom glasbo uporablja vse manj. Tudi govora in vodenja s strani učitelja je na začetku več, kasneje nekoliko manj … premori s tišino bodo ustvarili prostor za vaš odklop in bodo sestavni del prakse joge.

Praksa joge ne poteka nujno samo na jogijski blazini ali v meditativne položaju. Pri jogi gre za stanje uma, ki ga želimo doseči. Poti je veliko. Skupno vsem potem pa je, da želimo zmanjšati dražljaje, ki vzburijo čutila. Ko nam uspe to doseči, je naslednji korak usmerjena pozornost, od tu naprej pa lahko govorimo o meditativne stanju uma.

Tišina je blagodejna. Tišina umirja. Tišina je lahko včasih močnejša in zgovornejša kot tisoč besed. Vabim vas, da že danes zavestno najdete čas, ko boste uživali v tišini.
Sneža Vidovič, učiteljica joge in meditacije, Joga studio Sadhana
_______________________________________________________________________
Sneža Vidovič občasno organizira Joga oddihe in Joga odmike oz »Yoga retreate« v tišini, redno poučuje jogo v Ljubljani in Kranju. Več na www.sadhana.si