Zmago Šmitek
MANDALE
Tajni vrtovi razsvetljenja
Beletrina, zbirka Koda, Ljubljana, 2016
Dolgoletni redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Zmago Šmitek, je svoje poznavanje in ljubezen do azijskih kultur posredoval svojim študentom na predavanjih o etnologiji Azije in antropologiji religije, vsem drugim pa v navdušujočih člankih in knjigah.
Pisal je o slovenski mitologiji (Mitološko izročilo Slovencev, 2004, Poetika in logika slovenskih mitov, 2012), kjer je izročilo bogato in zanimivo obdelal iz različnih zornih kotov in ga umestil v širši indoevropski kontekst ter izpostavil tudi njegove lokalne posebnosti.
Oznaka, ki se vedno prilepi ocenam njegovih del, je: berljivo in eruditsko.
Taka je tudi njegova nova knjiga o mandalah. Zgornjima pridevnikoma pa bi lahko dodali še: življenjsko delo, ki presega meje našega prostora.
Mnoga krajša in daljša potovanja (leta 1976 prvič v Indijo in Nepal), tako študijska kot tista, kot pravi sam, „za dušo“, so dr. Šmitka izoblikovala v poglobljenega raziskovalca, poznavalca, občudovalca.
Poleg tega da je velik del snovi, ki jo opisuje, lahko preučeval in situ (večino fotografij za knjigo je prispeval avtor sam), da je raziskoval bogastva samostanov in knjižnic in knjigarn Vzhoda in Zahoda, je na tej poti spletel tudi številna dragocena srečanja, prijateljstva in izkušnje. Kot jih našteva sam v dodatku h knjigi, so to dragocena srečanja z „velikani“ na področju preučevanja filozofije azijskih kultur, pa tudi s tistimi, ki so ta načela udejanjili v svojem življenju, posvečenem duhovnosti: s Čedomirom Veljačićem, Svetoslavom Roerichom, z dalajlamo in Alexom Berzinom, Frankom Koromom, S. N. Mishro, Janezom Svetino in drugimi. Kot pravi avtor, mu je uspelo poslušati navdihnjeno predavanje J. Krišnamurtija v Bombaju in nekaj mesecev izpopolnjevati svoje znanje joge pri samem mojstru B. K. S. Ijengarju v Puni.
Dr. Šmitek je znanstvenik in raziskovalec. Toda nikoli samo to: njegova radovednost sega širše in globlje, in čeprav je slog pisanja uglajen, zadržan in eleganten, ne more skriti avtorjeve predanosti in fascinacije. Zdi se, da se vedno znova vrača v neskončno raznoliko bogastvo azijskih kultur in Indije, kot bi se po zamotanih labirintih vračal v prastari duhovni dom, ki ga navdihuje in oplaja. Preberi celoten članek …