Pranajama

Prana

Dihanje je naša najmočnejša vez z življenjem, saj že v nekaj minutah brez diha umremo.
Je proces, ki hkrati poteka na zavedni in nezavedni ravni in se dogaja ves čas v našem celotnem telesu. V vsaki celici, ki deluje kot majhna, osupljiva kemična tovarna, poteka celično dihanje, izmenjava plinov; diha vsak atom našega bitja.


PRANA – življenjska energija (PRA – prvobitno; NA – energija)
JAMA – nadzor, kontrola

Pranajama je subtilnejša tehnika joge, kjer se najprej učimo polnega dihanja s trebušno prepono (oziroma ga znova obudimo) in pozneje dodajamo še različne dihalne tehnike, s katerimi se učimo nadzorovati in usmerjati svojo energijo. Z redno prakso asan in pranajam opazimo, da imamo več energije in da lahko z dihanjem podpiramo tudi svoje vsakodnevne dejavnosti.
Ljudje smo energetska bitja. Tisto, kar nas poganja, je naša življenjska energija. Lahko jo imenujemo kakorkoli, duša, kitajska tradicionalna medicina jo imenuje či, jogijska filozofija jo imenuje prana. Je energija, ki poganja celotno vesolje in vsakega posameznika. Prano lahko razložimo tudi kot energijo, prežeto z zavestjo. Naš pranični potencial je seštevek različnih oblik energije: tiste, ki nam je bila dana ob rojstvu, tiste, ki jo zaužijemo s hrano, in tiste, ki jo vdihnemo. Z načinom življenja lahko svoj potencial prane ohranjamo ali izgubljamo.

Dihanje je naša najmočnejša vez z življenjem, saj že v nekaj minutah brez diha umremo.
Je proces, ki hkrati poteka na zavedni in nezavedni ravni in se dogaja ves čas v našem celotnem telesu. V vsaki celici, ki deluje kot majhna, osupljiva kemična tovarna, poteka celično dihanje, izmenjava plinov; diha vsak atom našega bitja.
Tudi če o dihanju ne razmišljamo, proces vdihov in izdihov poteka avtomatično in dihalni aparat poskrbi za to, da je naše telo oskrbljeno s potrebnimi količinami kisika. Kadarkoli pa se zavemo diha, ki nas polni, lahko ritem vdihov in izdihov spremenimo, dih zadržimo, globoko vdihnemo ali izdihnemo, dihamo hitro in sunkovito, izdih podaljšamo.

Andre van Lysebeth v svoji izvrstni knjigi Pranajama – dinamika dihanja* navaja, da so nosilci prane negativni ioni, ki so v atmosferi in jih je še posebej veliko v tako imenovani območjih »velike klime«, na visokih zračnih planotah, ob morju, jezerih, slapovih.
Sodobni človek se pretežno zadržuje v območjih »male klime« ali brez klime, kar še posebej velja za klimatizirane prostore in onesnažena mesta.

Pri vsakodnevnih aktivnostih je običajno naš dih bolj plitek. Še posebno pogosto plitko dihajo ženske, moški pogosteje dihajo s trebušno prepono. Telo ima tako kot danes mnogi elektronski aparati »power saving mode«, to pomeni, da uporablja le toliko energije, kolikor je je potrebno za preživetje. Dihamo le toliko, kolikor je potrebno za naš obstoj. Z voljo lahko dihanje poglobimo, spremenimo ritem diha, telo tako bolje oskrbimo s kisikom in aktivnosti, ki so pred nami, niso več tako utrudljive. Z globokim, polnim dihanjem utrujenost hitro izgine.
Dihanje je neposredno povezano s srčnim utripom. Človek, ki na minuto vdihne približno osemnajstkrat, ima srčni utrip okoli dvainsedemdeset udarcev na minuto. Raziskave so pokazale, da srce v času enega vdiha in izdiha udari štirikrat. Z nadzorom diha lahko posredno vplivamo tudi na srčni ritem. Življenjska doba bitij s počasnejšim bitjem srca je daljša od tistih, ki jim srce utripa hitreje. To velja tudi za človeka.
Z dihanjem se odzivamo na čustvena stanja; pozitivno ali negativno čustvo pospeši naš srčni utrip, dihanje je hitro in plitko. Umirjenost se izraža tudi skozi globlje in počasnejše dihanje.

Ves čas smo izpostavljeni tako negativnemu kot pozitivnemu stresu. Nemir, ki ga ta občutja vnašajo, se prej ali slej odrazi tudi na našem zdravju in našem notranjem ravnovesju. Izgubljamo občutek za mero, za to, kaj je bistveno, manj pomembno in nepomembno. Življenje se pogosto zavija okrog težav, ki so pravzaprav nepomembne, ko jih enkrat pogledamo iz drugega zornega kota. Pranajama, zavestno nadzorovanje diha in različne preproste in zahtevne tehnike lahko v naše življenje ponovno vnesejo mir in moč razločevanja. Dihanje je povezovalni člen med telesom in duhom, torej si lahko s pravilnim dihanjem, to je usmerjanjem energije v telesu, zbistrimo um in duha.

Robert Hohn
———————————
*Andre van Lysebeth: Prânajâma – dinamika dihanja, Mladinska knjiga Ljubljana, 1979