Spoštovani!
Sem 45-letni zdravljen heroinski odvisnik s 25 let dolgo odvisniško kariero. Zaključil sem detoksikacijo na CZOPD. Čeprav najprej to ni bil moj namen, sem se odločil, da bom poskušal vzdrževati daljšo abstinenco. Na zdravljenju smo imeli tečaje najosnovnejših sprostitvenih tehnik. Opazil sem, da precej ugodno vplivajo name, zato razmišljam, da bi se začel resneje ukvarjati s tem. Sem pa popoln začetnik.
Zadnji mesec sem precej treniral v fitnesu pod strokovnim vodstvom. Jutri grem še na tritedenski dopust v toplice. Računam, da bom psihofizično pripravljen kot še nikoli v zadnjih 15 letih.
Po drugi strani pa je skoraj gotovo, da se bodo že v naslednjih mesecih pojavile depresije, napetosti in tesnobe, za katere po vseh teh letih ne vem več, ali so vzrok ali posledica moje hude odvisnosti. Na zdravljenju so me pregledali različni zdravniki in ugotovili, da sem jo zdravstveno glede na svoj način življenja v zadnjih 30 letih odnesel neverjetno dobro. Torej brez omembe vrednih težav in poškodb organov.
Statistika kaže, da imajo tako hudi in dolgotrajni odvisniki od opiatov zelo malo možnosti za vzdrževanje daljše ali celo trajne abstinence.
Popolnoma očiščen od metadona bom šele čez teden dni, ko se bo po izkušnjah sodeč pojavila prva precejšnja želja po heroinu. Za prve tri tedne sem si že sestavil ogrodje in načrt (oddaljenost, nedostopnost droge, narava, delo na kmetiji …). Po tem pa se bom, hočeš nočeš, moral vrniti v realni svet, konkretno v Ljubljano, kjer me čakajo delovne obveznosti. Ker sem heroin vedno dojemal kot delovno drogo, bo ta zelo trda. Sploh ob dejstvu, da je Ljubljana z mamili preplavljena in nimam v praksi nobene možnosti, da bi se sceni izogibal.
Sicer imam precej visoko motivacijo za abstinenco.
Psihiatri, strokovnjaki za odvisnosti, so mi pojasnili, da bi imel precej večje možnosti, če bi zdržal eno leto. V tem času naj bi se receptorji v možganih, na katere se veže heroin in so sedaj prazni, spet napolnili z dopaminom, ki ga sami proizvajajo. Neobvladljiva želja po drogi naj bi se takrat precej zmanjšala.
Ali menite, da bi mi intenzivna vadba joge lahko pomagala pri sproščanju napetosti, tesnob in morebitnih depresij v tem času? Če da, katero vrsto joge bi mi priporočili v ta namen?
Kje v Ljubljani bi se lahko od kompetentnega učitelja lahko učil tovrstne joge? Zanima me predvsem delo v manjših skupinah, če pa bi ugotovil, da mi joga prija, pa individualno z dobrim učiteljem in svetovalcem.
V upanju na čimprejšnji odgovor se lepo zahvaljujem in vam želim lep dan. Imam tudi nekaj finančnih sredstev, vendar ne prav veliko.
Lep pozdrav, Andrej
Dragi Andrej,
glede na napisano lahko rečem le, da bi bilo nujno, da se vsaj leto ali dve odstranite iz dosedanjega okolja in svojo visoko motivacijo za abstinenco uporabite za to ključno odločitev. Potrebujete redno fizično delo na zemlji, na soncu, v okolju, ki vas podpira pri abstinenci. Potem se lahko počasi vračate in prepričana sem, da vam bo Življenje dalo večje in kakovostnejše možnosti na osebnem in poklicnem področju, kot so te danes, še posebej v primeru, da se vam ne bo uspelo upreti skušnjavi, ki bi vas vse prezgodaj čakala na poti abstinence. Vaše vitalno, pranično telo potrebuje revitalizacijo in čas, da ponovno zapre vrzeli, ki so v njem nastale – v naravi in na soncu, tudi s pomočjo fizičnega dela na zemlji. Potrebujete visoke odmerke vitaminov, še posebej vitamina C.
Z vidika ajurvede si lahko pomagate z dodatnim jemanjem naslednjih ajurvedskih zeliščnih pripravkov: 1. Kapikacchu, ki je vir dopamina, in 2. Tagara, ki pomirja živčni sistem.
Jogijske vaje in še posebej nekatere tehnike dihanja – kapalabati, bastrika in nadi šodana pranajama – so za vas nadvse priporočljive kot redna, dnevna praksa, ravno tako tudi jogijska vinjasa »Pozdrav soncu«, ki se jo lahko naučite individualno in po dogovoru z izurjenimi učitelji joge v joga centrih – recimo Sadhana ali Devi. Potem jo je treba redno izvajati v naravi. Po letu ali dveh, ko se vrnete v Ljubljano, pa lahko vadbo joge poglobite in jo začnete sistematično nadgrajevati. Le intenzivna vadba joge ne bo zadostno orodje, da vas, če ostanete v Ljubljani, odvrne od izredno močne sle po drogi, ki še ni ugasnila, le pomirila se je začasno. Še enkrat poudarjam, da potrebujete odmik, okolje, ki vas bo podpiralo pri abstinenci, in izkušene ljudi, ki znajo prepoznati naravo kriz – tisto, v kateri trenutno ste, in tistih, ki še pridejo, ter vam v takih trenutkih lahko stojijo ob strani.
Kot ste sami ugotovili, se takoj potem, ko ste nekaj časa ‘čisti’, ponovno pojavijo depresije, tesnoba in napetost. So odsev tega, da se živčni sistem vrača v normalo, so izraz pomanjkanja dopamina, ki ste ga omenjal v pismu. Celicam ste dolgo, dolgo dajal drogo kot hrano in so se kot majcena in inteligentna bitja temu morale prilagoditi: s svojo biokemijo in načinom delovanja. Sedaj, ko droge ni več, potrebujejo nekaj časa, da se prilagodijo novi situaciji. Po drugi strani vam te tesnobe in depresije sporočajo, da ne morete uiti izzivom, ki vam jih življenje postavlja. Da so ovire tukaj, da jih premagujemo, in ne, da jim pobegnemo – v delo, drogo, hrano, alkohol … Te so bile verjetno tudi razlog, da ste v drogo zdrsnili. So pa predvsem sporočilo Življenja, da je treba v sebi prepoznati strahove, zaradi katerih se na življenjske izzive odzivate s takojšnjim umikom – še preden je do soočanja uspelo priti – v depresijo, tesnobo ali drogo. Ko strah in šibkost prepoznate, ta izgubita svojo moč. Lahko ju poimenujete, sprejmete in s tem je stopnica za naslednji korak proti reševanju težav že zgrajena.
Pogumni ljudje niso tisti, ki ne čutijo strahu, temveč tisti, ki se z njim znajo soočati.
Toda najprej je treba sebe in svoje vzorce odzivanja na življenje prepoznati. Zaradi vsega tega morate za nekaj časa zapustiti zdajšnje okolje.
Lepo vas pozdravljam, dr. Biljana Dušić