Živjo!
Že nekaj časa meditiram, letos pa sem na urah joge opazil, da pred meditacijo vedno izvajamo še asane in pranajamo, vselej v tem vrstnem redu. Ali ima to kak pomen ali je to samo slog poučevanja mojega učitelja? Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Miha iz Kopra
Miha,
hvala za vprašanje.
Seveda lahko meditacijo izvajaš samo po sebi, a morda boš tudi sam ugotovil, da so rezultati prakse mnogo boljši, če prej narediš nekaj asan in dihalnih tehnik. Metoda tvojega učitelja je zelo smiselna in sledi starodavni jogijski tradiciji, ki jo je utrdil že sam Patandžali, tako imenovani oče joge. Ta je okoli leta 200 pr. n. št. v svojih jogijskih sutrah postavil osemkraki sistem joge, ki pripelje do samadhija oziroma osvoboditve, kar naj bi bil končni cilj joge. Prva dva koraka sta po njegovem jame in nijame, nekakšen jogijski etični in moralni kodeks, ki pripomore k čistemu in umirjenemu umu oziroma čisti vesti ter močni notranji naravnanosti proti temu težko dosegljivemu cilju. Sledijo asane – telesni položaji, pranajama – nadzor energije prek dihalnih tehnik, pratjahara – izklopitev čutnih zaznav, dharana – koncentracija in zadnja faza pred samadhijem – djana – meditacija.
Če povzamem – le redki so srečneži oziroma duhovno visoko razvite duše, ki se lahko samo usedejo in že meditirajo. Ostali moramo slediti sistemu, ki nas na meditacijo pripravi počasi in previdno. Asane so namenjene sproščanju telesa in razbijanju energetskih blokad, ki v njem nastanejo zaradi nepravilnih vzorcev delovanja in mišljenja. Šele ko je telo sproščeno, lahko prana po njem prosto kroži. Po drugi strani nas asane fizično pripravljajo na eno samo asano, to je sedeč meditativni položaj, v katerem moramo nepremično in udobno zdržati kar nekaj časa, da sploh lahko meditiramo. Fleksibilnost kolkov in gležnjev, odprtost prsnega koša ter moč trebušnih in hrbtnih mišic, da držijo hrbtenico pokonci, so nujni. Asane tudi pomagajo poglobiti in umiriti dihanje, kar je potrebno pri naslednjem koraku, pranajami. In ne nazadnje – šele močno in prečiščeno telo je sposobno prenesti količino energije, ki po njem steče med globoko meditacijo.
Pranajama je veda o tem, kako ravnati z energijo – kako jo skladiščiti, kako razporejati in usmerjati njen tok. Če se s pranajamo pripravljamo na meditacijo, je smiselno prano preusmerjati iz nižjih v višje čakre in čim bolj harmonizirati ido in pingalo, lunin in sončev energetski kanal, kar povzroči, da prana steče po šušumni, kanalu, kjer energetske polarnosti preidejo v enost. Šele takrat govorimo o zares poglobljeni meditaciji. Za začetnike je dobro vedeti predvsem to, da dihalne tehnike umirjajo in um obračajo navznoter, kar je za meditacijo bistvenega pomena.
Vsak korak je smiseln, zato ti priporočam, da stopaš po varnejši in ne nazadnje tudi učinkovitejši poti. In veliko sreče na potovanju.